Zadeva C‑216/14

Kazenski postopek

zoper

Gavrila Covacija

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,

ki ga je vložilo Amtsgericht Laufen)

„Predhodno odločanje — Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah — Direktiva 2010/64/EU — Pravica do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih — Jezik postopka — Kaznovalni nalog, s katerim je naložena globa — Možnost vložitve ugovora v jeziku, ki ni jezik postopka — Direktiva 2012/13/EU — Pravica do obveščenosti v kazenskem postopku — Pravica do obveščenosti o obdolžitvah — Vročitev kaznovalnega naloga — Podrobna pravila — Obvezno imenovanje pooblaščenca s strani obdolženca — Rok za vložitev ugovora, ki teče od vročitve pooblaščencu“

Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 15. oktobra 2015

  1. Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah — Pravica do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih — Direktiva 2010/64 — Področje uporabe — Ugovor zoper kaznovalni nalog, ki še ni pravnomočen in ki je bil izdan v poenostavljenem postopku — Vključitev

    (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2010/64, člen 1)

  2. Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah — Pravica do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih — Direktiva 2010/64 — Obseg — Nacionalna zakonodaja, ki osebi, zoper katero je bil izdan kaznovalni nalog, ne dovoljuje, da bi zoper ta nalog vložila pravno sredstvo v jeziku postopka države članice, v kateri je bil ta nalog izdan — Dopustnost — Omejitev — Pravno sredstvo, ki pomeni bistveni dokument

    (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2010/64, členi od 1 do 3)

  3. Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah — Pravica do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih — Direktiva 2012/13 — Pravica do obveščenosti osumljenih ali obdolženih oseb o njihovih pravicah v okviru kazenskega postopka in obdolžitvah zoper njih — Obseg

    (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2012/13, členi 1, 3 in 6)

  4. Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah — Pravica do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih — Direktiva 2012/13 — Področje uporabe — Ugovor zoper kaznovalni nalog, ki še ni pravnomočen in ki je bil izdan v poenostavljenem postopku — Vključitev

    (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2012/13, člen 6)

  5. Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah — Pravica do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih — Direktiva 2012/13 — Pravica osebe do obveščenosti o obdolžitvah zoper njo — Obseg — Vročitev kaznovalnega naloga — Pravila za izvajanje — Nacionalna zakonodaja, ki nalaga imenovanje pooblaščenca za osebe, ki ne prebivajo v državi članici, v kateri je bil izdan kaznovalni nalog — Dopustnost — Zahteva — Razpolaganje s celotnim rokom za vložitev pravnega sredstva s strani naslovnika

    (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2012/13, členi 2, 3(1)(c), ter 6(1) in (3))

  1.  Položaj osebe, ki želi vložiti ugovor zoper kaznovalni nalog, ki še ni pravnomočen in ki je izdan zoper njega, spada na področje uporabe Direktive 2010/64 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih, tako da mora biti ta oseba deležna pravice do tolmačenja in prevajanja, ki jo zagotavlja navedena direktiva.

    (Glej točki 26 in 27.)

  2.  Členi od 1 do 3 Direktive 2010/64 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih se razlagajo tako, da ne nasprotujejo nacionalni zakonodaji, ki v okviru kazenskega postopka osebi, zoper katero je bil izdan kaznovalni nalog, ne dovoljuje, da bi zoper ta nalog vložila pisni ugovor v jeziku, ki ni jezik postopka, čeprav ta oseba ne obvlada jezika postopka, če pristojni organi v skladu s členom 3(3) te direktive ne štejejo, da je tak ugovor, glede na zadevni postopek in okoliščine zadeve, bistveni dokument.

    Po eni strani je namreč predmet pravice do tolmačenja iz člena 2 Direktive 2010/64 to, da tolmač prevede ustno komunikacijo med osumljenci oziroma obdolženci in organi pregona, sodišči in, glede na okoliščine primera, pravnim svetovalcem, pisno pa se ne prevaja vsak pisni akt, ki ga podajo ti osumljenci ali obdolženci. Ta člen tako zagotavlja brezplačno pomoč tolmača, če oseba sama ustno vloži ugovor zoper kaznovalni nalog, ki je bil izdan zoper njo, v sodnem tajništvu pristojnega nacionalnega sodišča, to tajništvo pa o tem ugovoru sestavi zapisnik, ali če omenjena oseba vloži pisni ugovor ob pomoči pravnega svetovalca, ki sestavi ustrezen dokument v jeziku postopka. Nasprotno, to, da bi se od držav članic zahtevalo, da zadevnim osebam ne le omogočijo, da so v svojem jeziku v celoti seznanjene o dejanjih, ki se jim očitajo, in da lahko podajo svojo različico teh dogodkov, temveč tudi da sistematično poskrbijo za to, da se prevede vsako pravno sredstvo, ki ga zadevna oseba vloži zoper sodno odločbo, ki je naslovljena nanjo, presegalo cilje Direktive 2010/64.

    Po drugi strani pravica do prevoda nekaterih bistvenih dokumentov iz člena 3(1) in (2) Direktive 2010/64 načeloma zadeva le pisno prevajanje nekaterih dokumentov, ki so jih v jeziku postopka sestavili pristojni organi, v jezik, ki ga razume zadevna oseba. Načeloma ne vključuje tega, da se v jezik postopka pisno prevede dokument, kot je ugovor zoper kaznovalni nalog.

    Vendar ker člen 3(3) navedene direktive pristojnim organom dovoljuje, da za vsak primer posebej odločijo, ali je bistven še kakšen drug dokument, kot so tisti iz člena 3(1) in (2) te direktive, mora predložitveno sodišče, zlasti ob upoštevanju značilnosti postopka, ki se uporablja za tak kaznovalni nalog, ter značilnosti zadeve, o kateri odloča, ugotoviti, ali je treba pisni ugovor zoper kaznovalni nalog šteti za bistven dokument, ki ga je treba prevesti. V zvezi s tem so upoštevne okoliščine, da za ta ugovor, ki se lahko vloži pisno ali ustno – neposredno v sodnem tajništvu pristojnega sodišča – ne velja obveznost obrazložitve in mora biti vložen v posebej kratkem roku dveh tednov od vročitve tega naloga ter ne zahteva obveznega posredovanja odvetnika, saj ga lahko vloži obdolženec sam v jeziku, ki ga obvlada in ki ni jezik postopka.

    (Glej točke 38, od 40 do 44, 47 in od 49 do 51 ter točko 1 izreka.)

  3.  Kot je razvidno iz povezanih določb členov 3 in 6 Direktive 2012/13 o pravici do obveščenosti v kazenskem postopku, pravica do obveščenosti osumljenih ali obdolženih oseb o njihovih pravicah v okviru kazenskega postopka in obdolžitvah zoper njih, navedena v členu 1 te direktive, zadeva vsaj dve ločeni pravici, in sicer na eni strani pravico do obveščenosti osumljenih ali obdolženih oseb v skladu s členom 3 navedeni direktive vsaj o nekaterih procesnih pravicah, med njimi so pravica do pomoči odvetnika, upravičenje do brezplačnega pravnega nasveta, pravica do obveščenosti o obdolžitvah, pravica do tolmačenja in prevajanja ter pravica do molka, in na drugi strani pravica do obveščenosti o obdolžitvah, določena v členu 6 navedene direktive.

    (Glej točke od 54 do 56.)

  4.  Položaj osebe, zoper katero je bil izdan kaznovalni nalog, ki je začasna odločba, ki se izda na predlog državnega tožilstva za manjše kršitve in brez obravnave ali kontradiktornega postopka, in ki postane pravnomočna šele z iztekom roka, določenega za vložitev ugovora zoper ta nalog, spada na področje uporabe Direktive 2012/13 o pravici do obveščenosti v kazenskem postopku, tako da mora biti zadevni osebi zagotovljena pravica do obveščenosti o obdolžitvah zoper njo, in to ves čas postopka.

    Čeprav ni dvoma, da zaradi sumarnosti in poenostavljenosti zadevnega postopka do vročitve takega kaznovalnega naloga pride šele po tem, ko je sodišče odločilo o utemeljenosti obtožbe, pa sodišče vseeno s tem nalogom odloči začasno, njegova vročitev pa za obdolženo osebo pomeni prvo priložnost, da se seznani z obdolžitvami zoper njo. Zato je treba vročitev kaznovalnega naloga v skladu s členom 6 Direktive 2012/13 šteti za obliko posredovanja obdolžitve zadevne osebe, zaradi česar mora biti v skladu z zahtevami, ki jih določa ta člen.

    (Glej točke od 59 do 61.)

  5.  Člene 2, 3(1)(c) ter 6(1) in (3) Direktive 2012/13 o pravici do obveščenosti v kazenskem postopku je treba razlagati tako, da ne nasprotujejo nacionalni zakonodaji države članice, ki v okviru kazenskega postopka obdolžencu, ki ne prebiva v tej državi članici, nalaga, da imenuje pooblaščenca zaradi vročitve kaznovalnega naloga, ki bo izdan zoper njega, pod pogojem, da ima ta obdolženec dejansko na voljo celoten rok, predpisan za vložitev ugovora zoper ta nalog.

    Tako cilj, da se obdolženi osebi omogoči priprava obrambe, kot tudi zahteva, da ni nobene diskriminacije med obdolženci, ki imajo prebivališče na področju uporabe zadevnega nacionalnega zakona, in osebami, katerih prebivališče ni na tem področju in ki so edini dolžni imenovati pooblaščenca za vročanje sodnih odločb, namreč nalagata, da ima obdolženec ta rok na voljo v celoti, torej ne da bi bilo njegovo trajanje skrajšano za čas, ki ga pooblaščenec potrebuje, da kaznovalni nalog posreduje njegovemu naslovniku.

    (Glej točke od 65 do 68 in točko 2 izreka.)