Zadeva C‑50/14

Consorzio Artigiano Servizio Taxi e Autonoleggio (CASTA) in drugi

proti

Azienda sanitaria locale di Ciriè, Chivasso e Ivrea (ASL TO4)

in

Regione Piemonte

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo tribunale amministrativo regionale per il Piemonte)

„Predhodno odločanje — Javna naročila — Člena 49 PDEU in 56 PDEU — Direktiva 2004/18/ES — Storitve reševalnega prevoza — Nacionalna zakonodaja, ki lokalne zdravstvene ustanove pooblašča, da dejavnosti reševalnega prevoza neposredno in brez javne objave oddajo registriranim dobrodelnim združenjem, ki izpolnjujejo zakonske zahteve, ter jim povrnejo nastale stroške — Dopustnost“

Povzetek – Sodba Sodišča (peti senat) z dne 28. januarja 2016

1. Približevanje zakonodaj — Postopki za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev — Direktiva 2004/18 — Oddaja javnih naročil — Pravila o objavi — Naročila, ki imajo nižjo vrednost od praga, določenega z direktivo ali ki se nanašajo na storitve iz Priloge II B — Naročila, za katera je podan nedvomen čezmejni interes — Obveznosti naročnikov

   (člena 49 PDEU in 56 PDEU; Direktiva 2004/18 Evropskega parlamenta in Sveta, členi 7, 22, 23 in 35(4) ter prilogi II A in II B)

2. Vprašanja za predhodno odločanje — Dopustnost — Nujnost predložitve dovolj pojasnil Sodišču o dejanskem in pravnem okviru — Obseg obveznosti na področju javnih naročil

   (členi 49 PDEU, 56 PDEU in 267 PDEU; Poslovnik Sodišča, člen 94)

3. Svoboda ustanavljanja — Svoboda opravljanja storitev — Omejitve — Nacionalna ureditev, s katero so dejavnosti reševalnega prevoza prednostno zaupane prostovoljnim združenjem — Nedopustnost — Utemeljitev — Nujnost ohranitve finančnega ravnovesja sistema reševalnega prevoza zaradi javnega zdravja — Dopustnost — Pogoji

   (člena 49 PDEU in 56 PDEU)

4. Svoboda ustanavljanja — Svoboda opravljanja storitev — Omejitve — Nacionalna ureditev, ki javnim organom dopušča, da za izvršitev nekaterih nalog neposredno uporabijo dobrodelna združenja — Obveznost predhodnega primerjanja ponudb različnih združenj zaradi izognitve morebitnim prekomernim stroškom — Neobstoj

5. Svoboda ustanavljanja — Svoboda opravljanja storitev — Omejitve — Nacionalna ureditev, ki javnim organom dopušča, da za izvršitev nekaterih nalog neposredno uporabijo dobrodelna združenja — Določitev mej, v katerih lahko ta združenja opravljajo gospodarske dejavnosti — Meje

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 37 do 39, 41 in 42.)

2.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 47 in 48.)

3.  Člena 49 PDEU in 56 PDEU je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta nacionalni ureditvi, ki lokalnim oblastem omogoča, da opravljanje storitev reševalnega prevoza z neposredno oddajo, brez kakršnekoli javne objave, oddajo dobrodelnim združenjem, če pravni okvir in sporazum, na podlagi katerih se izvaja dejavnost teh združenj, dejansko prispevata k socialnemu namenu in k uresničevanju ciljev solidarnosti in proračunske učinkovitosti.

   Povsem nepregledna oddaja javnega naročila podjetju iz države članice naročnika, ki odloča o oddaji tega naročila, namreč pomeni neenako obravnavanje v škodo podjetij iz drugih držav članic, ki bi jih navedeno naročilo lahko zanimalo. Razen če je upravičeno z objektivnimi okoliščinami, tako različno obravnavanje, ki z izključitvijo vseh podjetij iz drugih držav članic škodi predvsem njim, pomeni posredno diskriminacijo na podlagi državljanstva, ki je s členoma 49 PDEU in 56 PDEU prepovedana.

   Vendar so države članice pristojne, da organizirajo svoje sisteme javnega zdravstva in socialne varnosti. Poleg tega, ne samo, da je lahko nevarnost resne ogrozitve finančnega ravnovesja sistema socialne varnosti sama po sebi nujni razlog v splošnem interesu, ki lahko upraviči oviranje svobodnega opravljanja storitev, ampak lahko med odstopanja iz razloga javnega zdravja spada tudi cilj, da se zaradi varovanja javnega zdravja ohranijo primerne in dostopne zdravstvene in bolnišnične storitve za vsakogar, če tak cilj prispeva k povečani stopnji varovanja zdravja. Prav tako so to lahko nekateri ukrepi, ki, prvič, ustrezajo splošnemu cilju, da se na ozemlju zadevne države članice zagotovi zadosten in stalen dostop do uravnoteženega in kakovostnega zdravstvenega sistema, in drugič, prispevajo k boljšemu obvladovanju stroškov ter, kolikor je mogoče, k izognitvi vsakršnemu razsipavanju s finančnimi, tehničnimi in človeškimi viri.

   Glede tega lahko država članica v okviru polja proste presoje, ki ga ima za določitev ravni varstva javnega zdravja in za organizacijo sistema socialne varnosti, presodi, da je izbira dobrodelnih organizacij v skladu s socialnim namenom storitev reševalnega prevoza ter da prispeva k boljšemu obvladovanju stroškov, ki so povezani z zagotavljanjem te storitve. Zahteva se, da dobrodelne organizacije, kadar delujejo v tem okviru, ne sledijo drugim ciljem kot navedenim, da s temi storitvami ne ustvarjajo nikakršnega dobička, pri čemer se ne upošteva povračilo variabilnih, fiksnih in stalnih stroškov, ki so nujni za njihovo opravljanje, in da svojim članom ne zagotavljajo nikakršnega dobička.

   Predložitveno sodišče mora opraviti vse potrebne presoje, da bi preverilo, ali sporazum in, po potrebi, okvirni sporazum, kakor sta urejena v upoštevni zakonodaji, dejansko prispevata k socialnemu namenu in k uresničevanju ciljev solidarnosti in proračunske učinkovitosti.

   (Glej točke 56, 61, 62, 64, 66, 67 in točko 1 izreka.)

4.  V primeru, ko država članica javnim organom dopušča, da za izvršitev nekaterih nalog neposredno uporabijo dobrodelna združenja, pravo Unije javnega organa, ki želi skleniti sporazume s takimi združenji, ne zavezuje, da mora prej primerjati ponudbe različnih združenj.

   Neobstoj zahteve po javni objavi namreč pomeni, da javnih organov, ki pod temi pogoji uporabljajo storitve dobrodelnih združenj, pravo Unije ne zavezuje, da bi opravili primerjavo med dobrodelnimi organizacijami.

   Kljub temu pa je zakonitost uporabe storitev dobrodelnih združenj med drugim odvisna od pogoja, da to dejansko prispeva k uresničevanju cilja proračunske učinkovitosti. Zato morajo tudi pogoji za uporabo teh storitev, kakor so določeni v sporazumih, sklenjenih s temi združenji, in v morebitnem okvirnem sporazumu, prispevati k uresničevanju tega cilja. Poleg tega je treba pri povračilu stroškov, ki so jih priglasila dobrodelna združenja, upoštevati splošno načelo prepovedi zlorabe pravic.

   (Glej točke od 70 do 72 in točko 2 izreka.)

5.  V primeru, ko država članica, ki javnim organom dopušča, da za izvršitev nekaterih nalog neposredno uporabijo dobrodelna združenja, in ta združenja pooblašča za opravljanje nekaterih gospodarskih dejavnosti, je za določitev mej, v katerih se lahko te dejavnosti opravljajo, pristojna ta država. Vendar pa morajo te meje zagotavljati, da so te gospodarske dejavnosti postranske glede na vse dejavnosti, ki jih ta združenja opravljajo, in da prispevajo k uresničevanju njihove prostovoljne dejavnosti.

   Nacionalni zakonodajalec, ki je izbral možnost, da ta združenja opravljajo gospodarske dejavnosti na trgu, je pristojen, da se odloči, ali je to dejavnost bolje urediti tako, da se postavijo številčne meje, ali pa jo opredeliti kako drugače.

   (Glej točki 76 in 79 ter točko 3 izreka.)