I – Uvod

II – Pravni okvir

A – Direktiva o pticah

B – Direktiva o habitatih

C – Direktiva PVO

III – Dejansko stanje, predhodni postopek in tožbeni zahtevek

A – Zadevni območji

B – Postopek

IV – Pravna presoja

A – Razglasitev določenih površin za območja varstva ptic (tožbeni zahtevek (A))

1. Priznanje potrebe po varstvu sporne površine

2. Pravna merila

3. Uporaba za tožbo Komisije

a) Valeče ptice

b) Selitev ptic

c) Prezimovanje rdečevrate gosi

4. Vmesni sklep

B – Projekti na varovanih območjih ali območjih, ki jih je treba varovati (tožbena zahtevka (B) in(C))

1. Projekti na POV „Kaliakra“ in „Belite Skali“ ter na predlaganem OPS „Kompleks Kaliakra“ (tožbeni zahtevek (C))

a) Razlaga tožbenega zahtevka

b) Domnevna kršitev člena 6(2) Direktive o habitatih v zvezi s POV „Kaliakra“ in „Belite Skali“

i) Časovna veljavnost člena 6(2) Direktive o habitatih

ii) Merilo iz člena 6(2) Direktive o habitatih

iii) Poslabšanje stanja na POV „Kaliakra“

c) Začasno varstvo predlaganega območja „Kompleks Kaliakra“

2. Projekti na območjih, ki sprva niso bila varovana (tožbeni zahtevek (B))

a) Pravna merila

b) Projekti

i) Trije projekti, ki niso bili uresničeni

ii) Trije projekti, ki so bili uresničeni

c) Poslabšanje stanja območja

d) Vmesni sklep

3. Posledice morebitne obsodbe

C – PVO (tožbeni zahtevek (D))

1. Časovna veljavnost Direktive PVO

2. Projekti

a) Neveljavne odločbe kot predmet obravnavanega postopka zaradi neizpolnitve obveznosti

b) Možnost kršitve Direktive PVO zaradi neizvedenih projektov

3. Upoštevanje skupnih učinkov pri predhodni presoji

4. Vmesni sklep

V – Stroški

VI – Predlog

1.

Varstvo ptic in izkoriščanje vetrne energije sta namenjena ohranjanju okolja. Vendar obravnavana tožba Komisije kaže, da sta lahko v medsebojnem nasprotju. Nanaša se na različne projekte, večinoma vetrne elektrarne na območju Bolgarije, ki je po mnenju številnih ornitologov velikega pomena za varstvo ptic. Poleg Sodišča se tudi stalni odbor Konvencije o varstvu prostoživečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov ( 2 ) že dlje časa ukvarja s to situacijo. ( 3 )

2.

Komisija očita, da Bolgarija ni ustrezno zaščitila delov območja v skladu z merili iz Direktive o pticah ( 4 ) in Direktive o habitatih ( 5 ), temveč je z različnimi projekti njihovo stanje poslabšala. Pri izvajanju nekaterih projektov poleg tega ni upoštevala Direktive PVO. ( 6 ) Drugi projekti so poslabšali stanje območij, razglašenih za območja za varstvo ptic, in posebnega območja varstva na podlagi Direktive o habitatih.

3.

Tožba je z dejanskega vidika zelo zapletena, s pravnega vidika pa odpira zlasti vprašanja glede uporabe evropskega prava, ki zadeva varstvo narave za projekte, ki so se uvedli pred pristopom Bolgarije, v celoti pa so bili uresničeni šele po njenem pristopu, in katerih učinki so na območjih varstva oziroma območjih, ki bi jih bilo treba varovati, še danes prisotni.

4.

Člen 4(1) in (2) Direktive o pticah določa, da države članice območja, ki so najprimernejša za varstvo ptic iz Priloge I k tej direktivi, in območja, ki so primerna za ptice selivke, razglasijo za posebna območja varstva (v nadaljevanju: POV):

„1.   Vrste iz Priloge I so predmet posebnih ukrepov za ohranitev njihovih habitatov, da se zagotovi preživetje in razmnoževanje teh vrst na njihovem območju razširjenosti.

[…]

Države članice razvrstijo zlasti ozemlja, ki so glede na število in velikost najprimernejša, kot posebna območja varstva za ohranjanje teh vrst, upoštevaje varstvene zahteve teh vrst na geografskem območju morja in kopnega, kjer se uporablja ta direktiva.

2.   Države članice sprejmejo podobne ukrepe za redno pojavljajoče se selitvene vrste, ki niso navedene v Prilogi I, upoštevaje njihovo potrebo po varstvu na geografskem območju morja in kopnega, kjer se uporablja ta direktiva, kar zadeva njihova območja za razmnoževanje, goljenje in prezimovanje ter počivališča na njihovih selitvenih poteh. […]“

5.

Člen 4(4), prvi stavek, Direktive o pticah vsebuje varstveno določbo za POV:

„V zvezi z območji varstva iz odstavkov 1 in 2 države članice sprejmejo primerne ukrepe, da ne pride do onesnaženja ali poslabšanja stanja habitatov ali kakršnih koli motenj, ki v taki meri vplivajo na ptice, da bi bilo to pomembno glede na cilje tega člena.“

6.

Tudi Direktiva o habitatih ureja določitev območij varstva, tako imenovanih območij, pomembnih za Skupnost (v nadaljevanju: OPS), ki so namenjeni varstvu določenih habitatnih tipov in določenih živalskih in rastlinskih vrst, ne pa tudi neposredno varstvu ptic. OPS skupaj s POV iz Direktive o pticah tvorijo omrežje Natura 2000.

7.

Varstvo območja določa člen 6, od (2) do (4):

„2.   Države članice storijo vse potrebno, da na posebnih ohranitvenih območjih preprečijo slabšanje stanja naravnih habitatov in habitatov vrst ter vznemirjanje vrst, za katere so bila območja določena, kolikor bi tako vznemirjanje lahko pomembno vplivalo na cilje te direktive.

3.   Pri vsakem načrtu ali projektu, ki ni neposredno povezan z upravljanjem območja ali zanj potreben, pa bi sam ali v povezavi z drugimi načrti ali projekti lahko pomembno vplival na območje, je treba opraviti ustrezno presojo njegovih posledic glede na cilje ohranjanja tega območja. Glede na ugotovitve presoje posledic za območje in ob upoštevanju določb odstavka 4 pristojni nacionalni organi soglašajo z načrtom ali projektom šele potem, ko se prepričajo, da ne bo škodoval celovitosti zadevnega območja, in, če je primerno, ko pridobijo mnenje javnosti.

4.   Če je treba kljub negativni presoji posledic za območje izvesti načrt ali projekt iz nujnih razlogov prevladujočega javnega interesa, vključno tistih socialne ali gospodarske narave, in ni drugih ustreznih rešitev, država članica izvede vse izravnalne ukrepe, potrebne za zagotovitev varstva celovite usklajenosti Nature 2000. O sprejetih izravnalnih ukrepih obvesti Komisijo.

[…]“

8.

Člen 7 Direktive o habitatih te določbe v skladu z Direktivo o pticah prenaša na POV:

„Obveznosti iz člena 6(2), (3) in (4) te direktive nadomestijo vse obveznosti iz prvega stavka člena 4(4) [Direktive o pticah] za območja, določena na podlagi člena 4(1) ali podobno priznana po členu 4(2) navedene direktive, od datuma začetka izvajanja te direktive ali datuma, ko država članica določi ali prizna ta območja po [Direktivi o pticah], če je slednji datum kasnejši.“

9.

V členu 2(1) je določen cilj Direktive PVO:

„Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so pred izdajo soglasja projekti, ki bodo verjetno pomembno vplivali na okolje, med drugim zaradi svoje narave, velikosti ali lokacije, predmet zahteve za izdajo soglasja za izvedbo in presojo njihovih vplivov. Navedeni projekti so opredeljeni v členu 4.“

10.

V členu 4 od (1) do (3) Direktive PVO in Prilogah od I do III k tej direktivi je natančneje določeno, za katere projekte je treba opraviti presojo vplivov na okolje.

„1.   […]

2.   Ob upoštevanju člena 2(3) države članice za projekte, ki so našteti v Prilogi II, s:

3.   Med preverjanjem za vsak primer posebej ali postavljanjem pragov ali meril za namen odstavka 2 se upoštevajo ustrezna izbirna merila, določena v Prilogi III.“

11.

V točki 3(i) Priloge II k Direktivi PVO so navedeni „obrati za izkoriščanje energije vetra za proizvodnjo elektrike.“

12.

Nazadnje, člen 4(3) Priloge III k Direktivi PVO vsebuje navedena izbirna merila za projekte iz Priloge II:

„1.   Značilnosti projektov

Upoštevati je treba značilnosti projektov, zlasti:

[…]

[…]“

13.

Območje polotoka „Kaliakra“ je z vidika varstva narave zelo pomembno. Zaradi tega bolgarska družba za varstvo ptic, nevladna organizacija na področju varstva ptic, ki to državo članico zastopa v mednarodnem združenju organizacij za varstvo ptic, Birdlife International, meni, da se na tem območju na površini okoli 16.000 hektarjev razprostira območje, ki je posebej primerno za varstvo ptic. ( 7 )

14.

Bolgarija je 18. decembra 2007 v skladu z Direktivo o pticah razglasila območje varstva, POV „Kaliakra“, ki sicer zajema zgolj dve tretjini površine območja „Kaliakra“, ki ga je identificirala družba za varstvo ptic.

15.

Vzhodno od POV „Kaliakra“ in izven IBA je Bolgarija istega dne določila še eno območje varstva ptic, POV „Belite Skali“.

16.

Prav tako 18. decembra 2007 je Bolgarija Komisiji predlagala, naj na tem območju na podlagi Direktive o habitatih razglasi OPS z imenom „Kompleks Kaliakra“, ki zajema skoraj celotno površino zgoraj navedenih POV. Komisija je to območje 15. decembra 2008 uvrstila na seznam OPS. ( 8 ) V standardnem obrazcu tega območja, ( 9 ) ki ga je Bolgarija posredovala Komisiji, je navedenih 18 habitatnih tipov, med njimi 2300 hektarjev prednostnega habitata pontsko-sarmatske stepe (Natura 2000 Code 62C0).

17.

Od leta 2007 Komisija obravnava pritožbe glede varstva teh območij in si glede tega dopisuje z Bolgarijo. To dopisovanje je po dveh ločenih pozivih za podajo mnenja na podlagi člena 258 PDEU v letu 2008 vodilo v dopolnilni poziv za podajo mnenja z dne 30. septembra 2011 in obrazloženo mnenje Komisije z dne 22. junija 2012.

18.

Bolgarija je na to odgovorila z različnimi dopisi in Komisiji med drugim sporočila, da je nacionalni svet za biološko raznovrstnost 8. oktobra 2013 odločil, da se POV „Kaliakra“ razširi do mej IBA „Kaliakra“. Bolgarski ministrski svet je 6. novembra 2013 sprejel ustrezno odločitev. ( 10 ) Nato je Bolgarija Komisiji posredovala posodobljen standardni obrazec območja. ( 11 )

19.

Ker Komisija z odgovori Bolgarije ni bila zadovoljna, je 24. marca 2014 vložila obravnavano tožbo, s katero predlaga, naj Sodišče ugotovi:

20.

Komisija Sodišču poleg tega predlaga, naj:

Republiki Bolgariji naloži plačilo stroškov.

21.

Republika Bolgarija Sodišču predlaga, naj

22.

V repliki je Komisija tožbeni zahtevek (C) umaknila v delu, ki se nanaša na projekt „TSID – Atlas“ EOOD ter tožbeni zahtevek (D) v delu, ki se nanaša na projekta „AES Geo Energy“ in „Disib“ OOD.

23.

Po izvedenem pisnem postopku sta se stranki udeležili obravnave dne 20. maja 2015.

24.

V nadaljevanju bom najprej preizkusila tožbeni zahtevek (A), ki se nanaša na nujnost razglasitve določenih območij za POV, nato zahtevek (C) glede določenih projektov znotraj razglašenih POV „Kalikra“ in „Belite Skali“, nato zahtevek (B) glede projektov na območjih, preizkušenih v zahtevku (A), in na koncu zahtevek (D) glede izpolnjevanja obveznosti iz Direktive PVO.

25.

Komisija sprva očita, da območja na površini nekaj več kot 5000 hektarjev, ki mejijo na POV „Kaliakra“, prav tako niso bila razglašena za območje varstva ptic. Gre za območje, ki je označeno kot „Kaliakra IBA“ med kraji Kavarna, Bulgarevo, Sveti Nikola in Rakovski, kot je razvidno iz spodnjega zemljevida. ( 12 )

26.

Komisija meni, da je Bolgarija priznala nujnost uvrstitve na seznam.

27.

Dejansko je Bolgarija Komisijo že pred vložitvijo tožbe seznanila s prvimi koraki v postopku za določitev POV „Kaliakra“. ( 13 ) Poleg tega obstaja še en pravni akt z dne 6. februarja 2014, s katerim se – kolikor je znano – formalno določa razširitev varstvenega območja z učinkom proti tretjim osebam. ( 14 )

28.

Razširitev POV med drugim temelji na odločitvi bolgarskega sveta za biološko raznovrstnost. Zaradi tega je treba izhajati iz tega, da je odraz znanstvene ocene glede potrebe po varstvu na razširjenem območju.

29.

Takšna ravnanja držav članic imajo zlasti na področju varstva območij veliko dokazno moč, ker njihovi organi stanje na kraju samem poznajo veliko bolje od Komisije ali Sodišča. Če se ta merila šteje za priznanje nujnosti varstva območja, je to v skladu z dosedanjo sodno prakso Sodišča. ( 15 )

30.

Vendar Bolgarija kljub temu navaja, da je razširitev POV zgolj odraz njene pripravljenosti sodelovanja in da ne pomeni priznanja znanstvenega stališča Komisije. Ta vehementni ugovor onemogoča, da bi se dejanska uvrstitev razširjenega območja na seznam lahko štela za priznanje, ki ga ni mogoče ovreči. Stranki sta dejansko v sporu, zlasti glede nujnosti razširitve, in Bolgarija bi lahko uvrstitev na seznam celo preklicala, če bi uspela s svojimi trditvami glede neobstoja potrebe po varstvu teh površin. ( 16 )

31.

Uvrstitev območja na seznam vpliva na dokazno breme. Sicer mora v postopku zaradi neizpolnitve obveznosti Komisija dokazati, da je treba določeno območje določiti za varstveno območje, ( 17 ) vendar se lahko pri tem sklicuje na kasnejšo uvrstitev območja na seznam. Za izpodbijanje tega dokaza mora država članica dokazati, da uvrščeno območje ni (več) najprimernejše območje za ohranjanje prostoživečih ptic v smislu člena 4(1) Direktive. ( 18 ) V praksi to pomeni, da mora Bolgarija znanstveno izkazati pomembne dvome glede te primernosti ter pri tem zlasti ovreči podatke iz standardnega obrazca tega območja, ki jih je navedla. Komisija pa bi morala ovreči morebitne tovrstne dvome.

32.

Na tej podlagi je treba v zadevi preizkusiti, ali morajo biti sporna območja varovana kot POV.

33.

Na podlagi člena 4(1), četrti pododstavek, Direktive o pticah države članice ozemlja, ki so glede na število in velikost najprimernejša za ohranitev zaščitenih vrst iz Priloge I, razglasijo za POV. Pri tem je treba upoštevati varstvene zahteve vrst na geografskem območju morja in kopnega, na katerem se uporablja ta direktiva. V skladu s členom 4(2) morajo države članice sprejeti podobne ukrepe za redno pojavljajoče se selitvene vrste, ki niso navedene v Prilogi I, glede njihovih območij za prezimovanje ter počivališč na njihovih selitvenih poteh. ( 19 )

34.

To pomeni, da so države članice dolžne območja, ki so na podlagi ornitoloških meril najprimernejša za ohranjanje zadevnih vrst, razglasiti za POV. ( 20 ) Gospodarske zahteve, navedene v členu 2 Direktive o pticah, pri izbiri in razmejitvi POV ne smejo biti upoštevne. ( 21 ) Sicer imajo države članice pri izbiri POV določeno polje proste presoje, vendar se to nanaša le na uporabo teh meril za to, da se določijo najprimernejša ozemlja za ohranjanje vrst. ( 22 )

35.

V praksi se člen 4(1) in (2) Direktive o pticah konkretizira z merili, ki jih je oblikovala nevladna organizacija „Birdlife International“, mednarodna krovna zveza organizacij za varstvo ptic, za identifikacijo tako imenovanih pomembnih območij za varstvo ptic (Important Bird Area, v nadaljevanju: IBA). ( 23 ) Ta merila uporabljajo nacionalne organizacije za varstvo ptic, da bi na podlagi njihovih podatkov o pojavljanju ptic oblikovale sezname IBA. Tako zajema IBA „Kaliakra“ ( 24 ) istoimensko POV in površine, katerih pomanjkanje varstva v obravnavanem postopku graja Komisija.

36.

Niti navedena merila niti na njihovi podlagi izdelani seznami nacionalnih organizacij za varstvo ptic niso pravno zavezujoči, vendar se po mnenju Sodišča lahko uporabijo za presojo, ali je država članica glede na število in velikost dovolj ozemelj razglasila za POV. ( 25 ) Države članice lahko ta indic sicer ovržejo s tem, da na znanstveni podlagi oblikujejo ornitološka merila, ki v enaki meri omogočajo uresničitev člena 4(1) in (2) Direktive o pticah, ( 26 ) ali če podatke o pojavljanju ptic na zadevnem območju ovržejo z boljšimi dokazi. ( 27 )

37.

Kar zadeva opredelitev določenih delnih površin, je Sodišče že ugotovilo, da razglasitev za POV po eni strani ne sme izhajati iz osamljene raziskave ornitološke vrednosti vsake od zadevnih površin, ampak se mora opraviti na podlagi upoštevanja naravnih mej zadevnega območja, in da morajo biti po drugi tudi pri delnih območjih ornitološka merila, na katerih mora temeljiti razglasitev, znanstveno utemeljena. ( 28 )

38.

Komisija se sklicuje na to, da se ptice, ki valijo znotraj prvotno varovanega POV, pojavljajo tudi na spornih površinah (o tem pod a), na pomen spornih površin za selitev ptic (o tem pod b) in na potrebe rdečevrate gosi (Branta ruficollis) pri prezimovanju (o tem pod c).

39.

Na podlagi posodobljenega standardnega obrazca razširjenega POV „Kaliakra“ bi se lahko sklepalo, da gre za homogeno območje, ki ga varovane vrste povsod uporabljajo v enaki meri.

40.

Vendar je Bolgarija prepričljivo dokazala, da sporne površine v notranjosti države ne tvorijo nujno naravne enote z že doslej varovanimi območji na obali. Za zadnjenavedena območja so značilne čeri in stepski habitati. Pri spornih razširitvenih območjih pa gre, nasprotno, za kmetijska zemljišča. Ta poleg tega od razglašenih območij loči manjša cesta. Bolgarija še naprej poudarja, da imajo sporne kmetijske površine enake značilnosti kot površine, ki jih obdajajo, katerih varstva Komisija ne zahteva.

41.

Komisiji je sicer treba pritrditi, da lahko tudi kmetijska zemljišča sodijo med območja, ki se morajo razglasiti za POV, vendar so verjetne neprerekane trditve Bolgarije, da valeče ptice, ki se pojavljajo zlasti na prvotno varovanih habitatih na obali, v znatno manjšem obsegu valijo na kmetijskih zemljiščih.

42.

Komisija tudi navaja, da kmetijske površine predstavljajo pomembne lovske površine za kratkonogega skobca (Accipiter brevipes), rjasto kanjo (Buteo rufinus) in uharico (Bubo bubo), ki so kot valeče ptice navedene v standardnem obrazcu in izrecno pri oceni POV. Vendar gre pri tem za številčno zelo omejene populacije, ki jih tudi Birdlife ne omenja kot razlog za identifikacijo IBA „Kaliakra“. ( 29 ) Zaradi tega navedeno ne zadošča za opredelitev kmetijskih površin kot najprimernejših območij za zagotavljanje varstva teh vrst.

43.

Na podlagi valeče populacije na prvotno varovanih obalnih območjih v nasprotju z mnenjem Komisije ni mogoče sklepati, da bi bilo treba varovati tudi kmetijske površine v ozadju.

44.

V skladu s podatki, ki jih je Bolgarija navedla v standardnem obrazcu, pa je POV „Kaliakra“, vključno z razširitvenimi površinami, pomembno tudi za selitev ptic. Kot poudarja Komisija in kot je v standardnem obrazcu območja „Kaliakra“ ( 30 ) sporočila Bolgarija, poseben pomen izhaja iz geografskih značilnosti. Pri polotoku „Kaliakra“ se namreč potek obale spremeni za skoraj 90 stopinj iz smeri sever/jug proti smeri vzhod/zahod. Ptice se morajo za nadaljevanje selitve na novo orientirati in to območje uporabljajo za počitek. Pri tem so vezane na kmetijska območja IBA, ki niso bila razglašena za POV „Kaliakra“.

45.

Komisija je v skladu z oceno območja kot IBA zastopala zlasti stališče, da gre za „steklenični vrat“ za jesensko selitev določenih ptic.

46.

Pojem „stekleničnega vratu“ se nanaša na merila, ki jih je uporabila Birdlife International. Merilo C.5 območje stekleničnega vratu opredeljuje kot območje, ki ga med spomladansko ali jesensko selitvijo redno prečka najmanj 5000 štorkelj (Ciconiidae) in/ali najmanj 3000 ujed (Accipitriformes in Falconiformes) in/ali 3000 žerjavov (Gruidae). ( 31 )

47.

Kot dokaz tega merila se Komisija sklicuje zlasti na študijo, ki je bila leta 2005 izvedena posebej za namene identifikacije „območij stekleničnega vratu“ v Bolgariji. V skladu s to študijo so v tistem letu na opazovalni točki Bulgarevo, to je na območju „Kaliakra“, opazili prek 30.000 ptic, predvsem štorkelj in pelikanov, pa tudi redkih ujed. ( 32 )

48.

Bolgarija je Komisiji predložila objavo ( 33 ) in študije ( 34 ), po katerih na območju „Kaliakra“ ni mogoče ugotoviti obstoja „stekleničnega vratu“. Ptice so se namreč proti jugu selile v širšem pasu. Komisija sicer ugovarja bolgarski razlagi objave, vendar ne dvomi v rezultate opazovanj, na katerih temeljijo ta objava in druge študije.

49.

Pri tem so posebej pomembni podatki opazovanj za to območje, na katerih temeljijo študije, ki jih je predložila Bolgarija. V skladu s temi podatki so na tem območju zgolj redko opazili večje skupine ptic selivk. ( 35 ) Tako je bilo v letih od 2005 do 2011 samo v letih 2006 in 2010 opazovanih več kot 20.000 belih štorkelj. ( 36 ) V preostalih štirih letih ( 37 ) je bilo opaženih zgolj med 89 in 3000 belih štorkelj. Po mnenju Bolgarije je to posledica tega, da na pot selitve ptic vplivajo vetrne razmere. ( 38 ) V letih, ko je bilo teh ptic veliko, je relativno močan zahodni veter ptice prignal na obalo.

50.

Na podlagi teh rezultatov bi se lahko postavilo vprašanje, ali se te koncentracije pojavljajo dovolj redno za obstoj „stekleničnega vratu“. Vendar iz trditev Bolgarije izhaja, da te koncentracije niso zgolj naključne in da ne gre za ekstremne izjeme. Pričakovati jih je mogoče vsako tretje leto, če so podani ustrezni vetrni pogoji. Če te koncentracije nastopijo, ptice iz geografskih razlogov, navedenih v standardnem obrazcu, kmetijska zemljišča uporabljajo za namene počitka in prehranjevanja.

51.

Posledično podatki, ki jih je predložila Bolgarija potrjujejo oceno iz standardnega obrazca, da POV „Kaliakra“, vključno z njegovimi razširitvenimi območji, spada med območja, ki so najprimernejša za varstvo ptic med selitvijo. Glede na navedeno je tožbeni zahtevek (A) utemeljen.

52.

Tretji razlog, ki ga Komisija navaja za vključitev razširitvenih območij v POV „Kaliakra“, je njihov pomen za rdečevrato gos.

53.

Stranki se strinjata, da skoraj celotna svetovna populacija rdečevrate gosi (med 30.000 in 50.000 ptic ( 39 )), ki se globalno šteje za ogroženo vrsto, prezimuje na zahodni obali Črnega morja, predvsem v Bolgariji in Romuniji. ( 40 ) Pri tem sta posebej pomembni zlasti dve bolgarski jezeri severno od območja „Kaliakra“, na katerem je Bolgarija razglasila varstvena območja. Ti jezeri, pa tudi morske površine pred obalo – delno pred ali na POV „Kaliakra“ – rdečeglave gosi uporabljajo kot prostor za počitek, pogosto skupaj z drugimi vrstami gosi. ( 41 )

54.

V standardnem obrazcu je Bolgarija zgolj navedla, da v regiji prezimuje manjše število rdečevratih gosi. Posledično razglasitev razširitvenega območja za POV „Kaliakra“ ne dokazuje, da gre za najprimernejše območje za varstvo rdečevrate gosi.

55.

Nasprotno so po mnenju Komisije razširitvena območja POV „Kaliakra“ kot habitat za prehranjevanje rdečevrate gosi zelo pomembna.

56.

Komisija sicer ne navaja merila, na katerem temelji ta trditev, vendar je treba izhajati iz tega, da gre za merilo C.1, ki ga Birdlife navaja v povezavi z rdečevrato gosjo v IBA „Kaliakra“. ( 42 ) V skladu s tem merilom se zahteva, da na tem območju redno prenočuje veliko število svetovno ogroženih vrst, ali drugih vrst, ki jih je treba ohraniti. ( 43 )

57.

Kolikor je znano, se Komisija opira na oceno bolgarske družbe za varstvo ptic, ( 44 ) v katero pa Bolgarija dvomi.

58.

Obe strani se sklicujeta na študijo, ki temelji na opazovalnih podatkih med leti 1995 in 2000. ( 45 ) Bolgariji je treba pritrditi, da rdečevrata gos razširitvenega območja POV „Kaliakra“ v skladu s to študijo vsako leto ni uporabljala za namene prehranjevanja. ( 46 )

59.

Vendar Komisija pravilno poudarja, da je v skladu s to študijo v vsaj dveh od navedenih petih let opazovalnega obdobja na teh površinah iskalo hrano več tisoč rdečevratih gosi. ( 47 )

60.

Tem ugotovitvam ne nasprotuje, da se v skladu z novejšimi opazovanji te površine uporabljajo redkeje, ( 48 ) ker so se ta opazovanja pričela izvajati šele po gradnji velikega števila vetrnih elektrarn na teh površinah. Ni namreč mogoče izključiti, da so zaradi vetrnih elektrarn te površine za gosi postale manj privlačne. ( 49 )

61.

Sklepa se lahko, da so razširitvena območja POV „Kaliakra“ pred gradnjo vetrnih elektrarn predstavljala pomembno, vendar nestalno mesto prehranjevanja rdečevrate gosi. Iz predloženih študij tudi izhaja, da je ta vrsta pri izbiri mesta prehranjevanja prilagodljiva.

62.

Navedeno ne pomeni, da je treba razširitvena območja izvzeti iz kroga površin, ki so najprimernejše za varstvo rdečevrate gosi. Ob upoštevanju globalne ogroženosti te vrste in posebne odgovornosti Evropske unije za ohranitev njenih prezimovališč zahteve glede določitve takšnih območij ne smejo biti pretirane, ( 50 ) temveč je treba zagotoviti varstvo zadostnega števila mest za prehranjevanje, da prezimovanje rdečevrate gosi ne bi bilo ogroženo.

63.

Posledično je ta tožbeni zahtevek utemeljen tudi zaradi potrebnega varstva rdečevrate gosi.

64.

Glede na navedeno se lahko ugotovi, da Bolgarija, s tem ko po poteku roka, ki ga je Komisija določila v obrazloženem mnenju, sprva nevarovana območja Important Bird Area „Kaliakra“, severno od prvotno določenega posebnega območja varstva „Kaliakra“, ni v celoti zaščitila kot posebno območje varstva, ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 4(1) in (2) Direktive o pticah.

65.

Komisija še naprej očita, da je Bolgarija na območjih, ki so razglašena za varstvena območja, ali ki bi za takšna morala biti razglašena, odobrila več projektov, zlasti vetrnih elektrarn, pa tudi turističnih projektov, kot so igrišča za golf in hoteli. To je razvidno iz naslednjega zemljevida: ( 51 )

66.

V nadaljevanju je treba najprej preučiti projekte znotraj POV, ker je v zvezi s tem lažje predstaviti pravna merila, ki se bodo v nadaljevanju uporabila v zvezi s projekti na površinah, ki sprva še niso bile zaščitene. Na podlagi tega preizkusa bom v nadaljevanju na kratko predstavila pravne posledice morebitne obsodbe v teh dveh točkah.

67.

Komisija s tožbenim zahtevkom (C) predlaga, naj se ugotovi, da Bolgarija z odobritvijo projektov „Kaliakra Wind Power“ AD, „EVN Enertrag Kavarna“ OOD, „Vertikal – Petkov & Cie“ OOD in „Thracian Cliffs Golf & Spa Ressort“ OOD na POV „Kaliakra“ in „Belite Skali“ ter predlaganem OPS „Kompleks Kaliakra“ ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 6(2) Direktive o habitatih, kakor Sodišče to določbo razlaga v zadevah C‑117/03 in C‑244/05, ker ni sprejela primernih ukrepov za preprečitev slabšanja stanja naravnih habitatov in habitatov bioloških vrst in vznemirjanja vrst, za katere so bila ta območja razglašena.

68.

Na prvi pogled ni jasno, kako je treba ta tožbeni zahtevek razumeti. Zaradi tega se porajajo tudi dvomi glede njegove dopustnosti. Na podlagi člena 120(c) Poslovnika morajo biti predlogi izraženi nedvoumno, da se prepreči, da bi Sodišče odločilo ultra petita ali da o očitku ne bi odločilo. ( 52 )

69.

Prvo nasprotje obstaja med določbo člena 6(2) Direktive o habitatih in navedenima sodbama. V teh sodbah namreč Sodišče ni razlagalo člena 6(2), temveč je zgolj potrdilo, da so zaščitni ukrepi iz člena (4)(5) nujni, le kar zadeva območja, ki so uvrščena na seznam območij, ki so bila izbrana za OPS. ( 53 )

70.

To nasprotje v tožbenem zahtevku izhaja iz tega, da Komisija v enem tožbenem zahtevku zatrjuje neizpolnitev dveh različnih obveznosti. Po eni strani očita poslabšanje stanja na dveh razglašenih POV, po drugi pa poslabšanje stanja na predlaganem OPS „Kompleks Kaliakra“. Posegi na razglašenih POV pa se presojajo na podlagi člena 6(2) Direktive o habitatih, medtem ko začasne obveznosti varstva za predlagana območja izhajajo iz navedenih sodb.

71.

Zaradi tega je treba tožbeni zahtevek razumeti tako, da Komisija očita neizpolnitev obveznosti iz člena 6(2) Direktive o habitatih, v povezavi z navedenima POV, poleg tega pa še neizpolnitev začasnih varstvenih obveznosti v skladu z navedenima sodbama, v zvezi s predlaganim območjem.

72.

Kljub navedenemu pojasnilu je treba podrobneje opredeliti cilj tega tožbenega zahtevka. Ker Komisija ugovarja odobritvi projektov, bi se lahko štelo, da očitno ni utemeljen. Na podlagi člena 2 Akta o pogojih pristopa Republike Bolgarije in Romunije in prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija, ( 54 ) se je pravo Unije za Bolgarijo začelo uporabljati šele z dnem pristopa. Soglasja, ki jih Komisija izpodbija v tožbenem zahtevku pa so bila izdana že pred tem datumom. Posledično Bolgarija z izdajo soglasij ne bi mogla kršiti člena 6(2) Direktive o habitatih ali začasnih obveznosti varstva predlaganih območij.

73.

Vendar Komisija že v tožbenem zahtevku navaja, da Bolgarija ni izpolnila svojih obveznosti, ker ni sprejela primernih ukrepov za preprečitev slabšanja stanja naravnih habitatov in habitatov bioloških vrst in vznemirjanj vrst, za katere so bila območja razglašena. Posledično Komisiji ne gre za soglasja, ki se sicer primarno presojajo v skladu s postopkom predhodne presoje na podlagi člena 6(3) Direktive o habitatih, temveč za to, da se kasneje dejansko ni preprečilo slabšanje stanja območij zaradi projektov v skladu s členom 6(2) in začasnimi obveznostmi zagotavljanja varstva. Preostale trditve Komisije potrjujejo navedeno razlago tožbenega zahtevka (C), ker Komisija v njem ne izpodbija soglasij, izdanih pred pristopom, temveč izvajanju projektov po pristopu, zlasti pa po razglasitvi obeh POV in predlogu za razglasitev območja „Kompleks Kaliakra“.

74.

Ta pomanjkljiva opredelitev tožbenega zahtevka (C) je sicer vredna obžalovanja, vendar ni tako težka, da bi bilo treba tožbeni zahtevek šteti za nedopusten ali očitno neutemeljen. Z razlago ga je mogoče razumeti pravilno in izvesti njegovo vsebinsko presojo. Iz trditev Bolgarije poleg tega izhaja, da pomanjkljivosti tožbenega zahtevka ne vplivajo na obrambo.

75.

Tako je treba najprej preizkusiti, ali Bolgarija s tem, da je odobrila izvedbo projektov „Kaliakra Wind Power“ AD, „EVN Enertrag Kavarna“ OOD, „Vertikal – Petkov & Cie“ OOD in „Thracian Cliffs Golf & Spa Ressort“ OOD, ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 6(2) Direktive o habitatih v povezavi z 18. decembra 2007 razglašenima POV „Kaliakra“ in „Belite Skali“.

76.

Bolgarija meni, da se člen 6(2) Direktive o habitatih za projekte, ki so bili odobreni pred pristopom, sploh ne uporablja, torej tudi ne za njegovo izvajanje.

77.

Pri tem se Bolgarija sklicuje na sodbo „Lauteracher Ried“, v kateri je takratni drugi senat Sodišča iz razloga pravne varnosti ( 55 ) odločil, da obveznosti iz Direktive o habitatih niso veljale za projekt, katerega postopek za odobritev se je uradno začel pred datumom pristopa zadevne države članice k Evropski skupnosti. ( 56 ) Direktiva o habitatih tako za projekte, ki so bili odobreni pred pristopom, torej sploh ne more veljati.

78.

Od navedene sodne prakse glede časovne veljavnosti Direktive o habitatih je veliki senat Sodišča v vmesnem času – utemeljeno – ( 57 ) odstopil, ker pred odobritvijo projekta še ni bil podan oblikovani položaj, ( 58 ) v okviru katerega bi se lahko uporabilo načelo pravne varnosti.

79.

Zadnje navedena sodba se sicer ne nanaša na projekte, ki so bili odobreni že pred pristopom, vendar je Sodišče pojasnilo, da se od začetka uporabe Direktive o habitatih člen 6(2) te direktive uporablja za projekte, za katerih obratovanje je bilo izdano soglasje, preden se je za zadevno območje zaradi njegove razglasitve za POV začel uporabljati sistem varstva iz Direktive o habitatih. ( 59 ) Navedeno mora veljati tudi za projekte, ki so bili odobreni pred pristopom.

80.

Če za take projekte ne veljajo določbe člena 6(3) Direktive o habitatih o postopku predhodne presoje vplivov projekta na zadevno območje iz Direktive o habitatih, morajo države članice za njihovo izvedbo v skladu s členom 6(2) te direktive sprejeti primerne ukrepe za preprečitev, da bi izvajanje projektov povzročilo slabšanje stanja naravnih habitatov in habitatov vrst na posebnih območjih varstva ter vznemirjanje vrst, za katere se bila območja določena, če bi tako vznemirjanje lahko pomembno vplivalo na cilje te direktive. ( 60 )

81.

Glede na navedeno se za izvajanje projektov, ki so bili odobreni pred pristopom Bolgarije in pred začetkom uporabe Direktive o habitatih in Direktive o pticah, uporablja člen 6(2) Direktive o habitatih.

82.

Dodatno je treba spomniti, da člen 6(2) Direktive o habitatih glede POV v povezavi s členom 7 velja šele od določitve POV. Pred tem se za ta območja glede upravičenosti posegov uporablja strožji člen 4(4), prvi stavek, Direktive o pticah, ( 61 ) ki pa ga Komisija v tožbenem zahtevku (C) ni navedla.

83.

Dejavnost je v skladu z določbo člena 6(2) Direktive o habitatih, le če se zagotovi, da ne povzroča nobenega vznemirjanja, ki bi lahko znatno vplivalo na cilje te direktive, predvsem na njene cilje ohranjanja. ( 62 ) V postopku zaradi neizpolnitve obveznosti, očitek neupoštevanja člena 6(2) ni utemeljen, razen če Komisija pravno zadostno dokaže, da država članica ni sprejela ustreznih ukrepov za varstvo, ki so v tem, da se prepreči, da bi izvedba projektov, če je potekala po uvrstitvi zadevnega varstvenega območja na seznam, povzročila poslabšanje stanja habitatov zadevnih vrst in vznemirjanje te vrste, ki bi lahko imela znatne posledice glede na cilj te direktive, ki je zagotoviti ohranitev te vrste. ( 63 )

84.

Vendar Komisiji za ugotovitev kršitve člena 6(2) Direktive o habitatih ni treba dokazati vzročne zveze med projektom in pomembnim vznemirjanjem zadevnih vrst. Zadostuje, da Komisija dokaže obstoj verjetnosti ali tveganja, da bi ta projekt povzročil pomembno vznemirjanje te vrste. ( 64 )

85.

Sodišče je sicer merilo obstoja verjetnosti ali tveganja uporabilo samo pri presoji pomembnih vznemirjanj vrst, vendar ni razloga, da se ne bi moglo uporabiti tudi pri presoji druge vrste vznemirjanj v smislu člena 6(2) Direktive o habitatih, in sicer poslabšanja stanja habitatov.

86.

To merilo namreč izhaja iz tega, da je treba tudi postopek predhodne presoje vplivov projekta izvesti na podlagi člena 6(3) Direktive o habitatih, če je podano takšno tveganje. ( 65 ) V takšnem primeru se soglasje lahko izda, samo če iz presoje izhaja, da se stanje tega območja ne poslabšuje, ali če je projekt utemeljen na podlagi člena 6(4). Ker je namen člena 6(2) in (3) tega člena zagotoviti enako raven varstva, ( 66 ) mora enako merilo veljati tudi za dokazovanje kršitve člena 6(2).

87.

Dokaz na podlagi tega merila pa ne dokazuje nujno neizpodbitno, da nek ukrep – na primer izvedba projektov – ni dopusten. Z ustrezno presojo vplivov na območje ga je mogoče ovreči, ali pa je lahko ukrep utemeljen na podlagi člena 6(4) Direktive o habitatih. ( 67 )

88.

Komisija ugovarja štirim projektom na prvotnem območju POV „Kaliakra“ in POV „Belite Skali“. Ti projekti so bili odobreni pred pristopom Bolgarije k Uniji, vendar so bila gradbena dela zaključena šele po razglasitvi POV. Gre za tri projekte za proizvodnjo vetrne energije in en turistični projekt.

89.

Projekt „Kaliakra Wind Power“ AD za gradnjo 35 vetrnih elektrarn je bil odobren v letu 2006 in se je začel izvajati 5. junija 2008. S projektom „EVN Enertrag Kavarna“ OOD je bila predvidena gradnja 32 vetrnih elektrarn, odobren pa je bil 26. julija 2006. Kasneje je bilo soglasje omejeno na 20 naprav, od katerih je bilo po navedbah Bolgarije zgrajenih osem naprav, ki obratujejo od 8. junija 2012. Za tri nadaljnje naprave so bila soglasja izdana v okviru projekta „Vertikal – Petkov & Cie“ OOD v letu 2005. Postopek s tožbo zoper te odločbe se je končal 26. julija 2007 s poravnavo. Dve napravi sta začeli obratovati 24. aprila 2008 in 14. februarja 2011. Gradnja tretje naprave ni bila predvidena.

90.

Turistični projekt „Thracian Cliffs Golf & Spa Ressort“ OOD na POV „Belite Skali“ zajema ureditev igrišča za golf in termalnega centra. Prvo gradbeno dovoljenje je bilo izdano 22. decembra 2005, soglasje za obratovanje pa 6. aprila 2010.

91.

Ker se člen 6(2) Direktive o habitatih na podlagi člena 7 pred razglasitvijo POV ne sme uporabiti, presoja vplivov učinkov gradnje teh naprav na podlagi te določbe pomeni, da Komisija sporoči, katera nujna dela so bila izvedena po tem datumu. Vendar ti podatki manjkajo. V skladu z neprerekanimi navedbami Bolgarije je znano zgolj, da je bila obdelava tal, potrebna za izvedbo projekta, izvedena celo pred pristopom Bolgarije k Uniji. Posledično o gradnji obratov v tem primeru ni mogoče razpravljati.

92.

Vendar je bilo ugotovljeno, da so vse te naprave začele obratovati šele po razglasitvi POV. Posledično je treba presoditi, ali je to obratovanje na obeh POV v skladu s členom 6(2) Direktive o habitatih.

93.

V zvezi z vetrnimi elektrarnami Komisija sicer poudarja, da obstaja tveganje, da bodo ptice zaradi trčenja v vetrne elektrarne ubite, vendar Bolgarija te trditve prereka s predložitvijo rezultatov ornitološkega nadzora obratovanja. V skladu z navedenimi podatki so v prvem letu obratovanja vetrnega parka „Kaliakra Wind Power“ ODD našli zgolj tri mrtve ptice, in sicer rožnatega pelikana (Pelecanus onocrotalus) in dva velika strnada (Miliaria ali Emberiza calandra). Sicer sta obe vrsti navedeni v standardnem obrazcu POV „Kaliakra“, vendar so ob upoštevanju velike populacije od 2000 do 3000 rožnatih pelikanov in od 500 do 1200 velikih strnadov te izgube bistveno manj pomembne kot naravno spreminjanje števila populacij.

94.

Komisija še naprej zastopa stališče, da vetrne elektrarne in obrati „Thracian Cliffs Golf & Spa Resort“ OOD vznemirjajo zadevne vrte ptic in slabšajo stanje njihovih habitatov. Izgube je celo oštevilčila na podlagi sporočila bolgarske organizacije za varstvo ptic.

95.

Bolgarija navedenim številkam utemeljeno ugovarja, da iz tega sporočila ni jasno razvidno, od kod te številke izhajajo. Zaradi tega s podatki o domnevnih izgubah površin ni mogoče utemeljiti kršitve člena 6(2) Direktive o habitatih.

96.

Vendar je očitno, da vetrne elektrarne, hoteli in igrišče za golf utemeljujejo obstoj verjetnosti ali tveganja poslabšanja stanja habitatov varovanih vrst ptic na POV in njihovega pomembnega vznemirjanja.

97.

V primeru vetrnega parka, ki ga je zgradila „Kaliakra Wind Power“ AD, gre za 35 vetrnih elektrarn, ki na POV v veliki gostoti obratujejo na površini od treh do štirih kvadratnih kilometrov, na sredi POV „Kaliakra“. Površine med vetrnicami in v neposredni bližini vetrnega parka za vse vrste varovanih ptic najverjetneje niso več tako privlačne, kot pred gradnjo vetrnega parka. V manjši meri navedeno velja tudi za manjša projekta gradnje vetrnih elektrarn. Glede na navedeno je Bolgarija izrecno prepovedala gradnjo dodatnih vetrnih elektrarn na POV „Kaliakra“. ( 68 )

98.

Prav tako je izključeno, da so površine POV „Belite Skali“, na katerih je „Thracian Cliffs Golf & Spa“ OOD, enako pomembne za varovane vrste ptic kot pred izvedbo projekta. Ureditev igrišča za golf in naprav za prosti čas spreminja lastnosti zadevnih habitatov in čeprav jih lahko zadevne ptice še naprej uporabljajo za valjenje, počitek ali iskanje hrane, so bile zaradi prisotnosti turistov pregnane. ( 69 )

99.

V skladu s trditvami Komisije glede domnevnih izgub območij je to med drugim mogoče domnevati za naslednje vrste, navedene v Prilogi I k Direktivi o pticah, ki so zajete tudi v standardnem obrazcu za obe POV: belo črni kupčar (Oenanthe pleschanka), laški škrjanec (Melanocorypha calandra), kratkoprsti škrjanček (Calandrella brachydactyla), prlivka (Burhinus oedicnemus), rjasta kanja (Buteo rufinus), kratkonogi skobec (Accipiter brevipes) in zlatovranka (Coracias garrulus).

100.

Tako mora Bolgarija ovreči naveden indic obstoja verjetnosti ali tveganja poslabšanja stanja habitatov varovanih vrst ptic ter njihovega vznemirjanja. Vendar se Bolgarija glede vznemirjanja zadevnih vrst in slabšanja stanja njihovih habitatov ni opredelila.

101.

Zaradi tega je treba izhajati iz tega, da so navedeni projekti v nasprotju s členom 6(2) Direktive o habitatih.

102.

Glede na navedeno Bolgarija s tem, da ni sprejela potrebnih ukrepov za preprečitev slabšanja stanja habitatov varovanih vrst ptic in vznemirjanja teh vrst zaradi obratovanja vetrnih elektrarn „Kaliakra Wind Power“ AD, „EVN Enertrag Kavarna“ OOD in „Vertikal – Petkov & Cie“ OOD in obratov „Thracian Cliffs Golf & Spa Ressort“ OOD znotraj POV „Kalikra“ in „Belite Skali“, ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 6(2) Direktive o habitatih.

103.

Komisija še naprej očita, da Bolgarija predlaganega OPS „Kompleks Kaliakra“ ni ustrezno zaščitila pred poslabšanjem stanja zaradi projektov „Kaliakra Wind Power“ AD, „EVN Enertrag Kavarna“ OOD, „Vertikal – Petkov & Cie“ OOD in „Thracian Cliffs Golf & Spa Ressort“ OOD. Pri tem zatrjuje uničenje prednostnega habitata pontsko-sarmatske stepe (Natura 2000 Code 62C0).

104.

Države članice morajo v skladu z Direktivo o habitatih v zvezi z območji, na katerih so naravni habitatni tipi in/ali prednostne vrste in ki so jih izbrale za uvrstitev na seznam Skupnosti, sprejeti primerne zaščitne ukrepe za ohranitev značilnosti teh območij. Države članice zato ne smejo dovoliti posegov, ki bi lahko resno ogrozili ekološke značilnosti zadevnih območij. Za tak primer gre zlasti takrat, kadar lahko poseg bodisi občutno zmanjša površino območja, bodisi privede do izginotja prednostnih vrst tega območja, bodisi na koncu privede do uničenja območja ali njegovih reprezentativnih značilnosti. ( 70 )

105.

Ta obveznost zagotavljanja varstva bi bila kršena, če bi Bolgarija na predlaganem območju dopustila uničenje prednostnega habitatnega tipa v velikem obsegu.

106.

Vendar tudi ta obveznost tako kot vse ostale obveznosti na podlagi prava Unije velja šele od pristopa Bolgarije. Vendar Bolgarija navaja, da so bila talna dela za navedene projekte, ki so uničila habitat, izvedena že pred pristopom, čemur Komisija ni oporekala. Poslabšanje stanja habitatov torej ne pomeni kršitve prava Unije.

107.

Če pa je habitatni tip na zadevnih površinah že uničen, ga tudi kasnejša izvedba projektov ne more dodatno poslabšati.

108.

Zaradi tega tožbeni zahtevek (C) v tej točki ni utemeljen in je treba tožbo Komisije v tem delu zavrniti.

109.

S tožbenim zahtevkom (B) Komisija predlaga, naj se ugotovi, da Republika Bolgarija z odobritvijo projektov „AES Geo Energy“ OOD, „Windtech“ OOD, „Brestiom“ OOD, „Disib“ OOD, „Eco Energy“ OOD in „Longman Investment“ OOD na območju „Kaliakra“, ki je pomembno za varstvo ptic, ki ni bilo razglašeno za posebno območje varstva, čeprav bi moralo biti, ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 4(4) Direktive o pticah, kakor Sodišče to določbo razlaga v zadevah C‑96/98 in C‑374/98.

110.

Ta tožbeni zahtevek je sicer oblikovan podobno kot tožbeni zahtevek (C), vendar nima enakih pomanjkljivosti, ker se nanaša na drug dejanski in pravni položaj.

111.

Nejasnost pa izhaja iz tega, da se Komisija v tem tožbenem zahtevku sklicuje na Direktivo 2009/147, s katero je bila razveljavljena prvotna različica Direktive o pticah. Zaradi tega bi se lahko sklepalo, da naj bi bile zajete kršitve, ki so nastopile po uveljavitvi Direktive 2009/147 s 15. februarjem 2010.

112.

Namen te direktive je v skladu z njeno uvodno izjavo 1 kodifikacija Direktive o pticah in člena 4(4), prvi stavek, v primerjavi s prejšnjimi različicami ne spreminja. V členu 18(1) je tudi določeno, da je prejšnja različica Direktive o pticah „brez poseganja v obveznosti držav članic“ razveljavljena. Posledično bi bilo pretirano formalistično, če bi se v obravnavanem primeru pri vsebinsko enaki obveznosti in dejanskem stanju upoštevalo izključno okoliščine od izdaje kodificirane direktive. ( 71 )

113.

V skladu z dosedanjimi navedbami pod IV. A je treba izhajati iz tega, da so bili projekti izvedeni na površinah, ki bi jih morala Bolgarija določiti za POV. Na seznam pa so se uvrstile šele po merodajnem trenutku za presojo položaja v obravnavanem postopku, to je po poteku roka, določenega v obrazloženem mnenju, ( 72 )22. avgusta 2012.

114.

Območja, ki niso bila določena za POV, čeprav bi morala biti, v skladu z ustaljeno sodno prakso še naprej spadajo v člen 4(4), prvi stavek, Direktive o pticah. ( 73 ) V skladu z navedenim morajo države članice sprejeti ustrezne ukrepe, da ne pride do onesnaženja ali poslabšanja stanja habitatov ali kakršnih koli motenj, na POV, ki v taki meri vplivajo na ptice, da bi bilo to pomembno glede na cilje tega člena.

115.

Kot dokaz kršitve člena 4(4), prvi stavek, Direktive o pticah se lahko uporabi merilo, ki ga je Sodišče oblikovalo za namene člena 6(2) Direktive o habitatih, ker se ta določba v veliki meri ujema s členom 4(4), prvi stavek, Direktive o pticah. ( 74 ) V skladu z navedenim je kršitev podana, če Komisija dokaže, da obstaja verjetnost ali tveganje, da bo zaradi projekta prišlo do poslabšanja stanja habitatov varovanih vrst ptic ali pomembnega vznemirjanja teh vrst. ( 75 ) V praksi je Sodišče že prej zaradi obstoja verjetnosti ali tveganja vznemirjanj ugotovilo kršitev člena 4(4), prvi stavek, Direktive o pticah, ( 76 ) ne da bi se pri tem izrecno sklicevalo na navedeno merilo.

116.

Komisija s tem zahtevkom ugovarja šestim projektom.

117.

Glede treh projektov, in sicer „Windtech“ OOD, „Brestiom“ OOD in „Eco Energy“ OOD, je bilo v skladu z nespornimi navedbami Bolgarije odločeno zgolj, da presoje vplivov na okolje ni treba izvesti. Nadaljnja soglasja niso bila izdana in obrati tudi niso bili zgrajeni. Odločbe glede nujnosti presoje vplivov na okolje so bile medtem že razveljavljene.

118.

Hkrati bi se lahko že iz teh odločb sklepalo na obstoj višje stopnje tveganja ali večjega tveganja vznemirjanja ali slabšanja stanja območja, ki je po poteku roka, določenega v obrazloženem mnenju, še obstajalo. ( 77 ) Presoja vplivov na okolje bi namreč povečala verjetnost odkritja in preprečitve vznemirjanj ali poslabšanja stanja.

119.

Vendar zgolj postopkovno pogojeno ogrožanje območja še ne zadošča za ugotovitev kršitve člena 4(4), prvi stavek, Direktive o pticah. Brez nadaljnjega postopka je namreč ogrožanje zgolj hipotetično.

120.

Izvedba presoje vplivov na okolje bi bila sicer zaželena, vendar ta zahteva iz člena 4(4), prvi stavek, Direktive o pticah – drugače kakor iz člena 6(3), prvi stavek, Direktive o habitatih – izrecno ne izhaja. Zaradi tega zadošča, da se odločitev o nujnosti presoje vplivov na okolje še naprej presoja kot možna kršitev Direktive PVO.

121.

Pri treh preostalih projektih so bolgarski organi izdali potrebna nadaljnja soglasja, na podlagi česar so bile vetrne elektrarne zgrajene.

122.

Za projekt „AES Geo Energy“ OOD je bilo po presoji vplivov na okolje v letu 2008 izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo 52 vetrnih elektrarn, ki so začele obratovati 15. novembra 2011.

123.

V zvezi s projektom „Disib“ OOD je bilo 4. januarja 2007 odločeno, da presoja vplivov na okolje ni potrebna. Posledično je bilo izdano soglasje za eno vetrno elektrarno, ki obratuje od 22. maja 2008.

124.

Podobno je pri projektu „Longman Investment“ OOD. Ko je bilo 11. decembra 2007 odločeno, da presoje vplivov na okolje za ta projekt ni treba izvesti, je bilo izdano soglasje za vetrno elektrarno, ki obratuje od 16. junija 2008.

125.

Gradnjo in obratovanje vetrnih elektrarn na območjih, ki so bila kasneje zaščitena kot razširitvena območja POV „Kaliakra“, je treba v zadevi presojati na enak način kot znotraj prvotnega POV.

126.

Tako kot na območju prvotnega POV namreč obstaja zadostna verjetnost ali tveganje, da površine zaradi gradnje in obratovanja skupaj 54 vetrnih elektrarn za varovane vrste ptic več niso tako privlačne kot prej. ( 78 )

127.

Iz opazovalnih podatkov vetrnega parka „AES Geo Energy“ OOD, na katere se sklicuje Bolgarija, sicer izhaja, da rdečevrate gosi te površine kljub temu uporabljajo in da se ob ustreznih zimskih vetrnih razmerah selitev ptic koncentrira na območju „Kaliakra“, vendar to ne govori proti tej verjetnosti oziroma tveganju. Glede tega ta obveznost obstaja, še preden se ugotovi zmanjšanje števila ptic ali še preden se konkretizira tveganje izumrtja določene varovane vrste. ( 79 )

128.

Iz teh podatkov je sicer mogoče sklepati vsaj na zmanjševanje privlačnosti teh območij. Rdečevrate gosi namreč površine uporabljajo v manjši meri kot pred gradnjo vetrnic. Prav tako ni izkazano, da ptice selivke na tem območju še vedno počivajo v večjem številu – tudi ne med občasnimi koncentracijami na obali.

129.

Posledično Republika Bolgarija s tem, da ni sprejela potrebnih ukrepov za preprečitev, da bi obratovanje vetrnih elektrarn „AES Geo Energy“ OOD, „Disib“ OOD in „Longman Investment“ OOD na območju „Kaliakra“, ki je pomembno za varstvo ptic, ki ni bilo razglašeno za posebno območje varstva, čeprav bi moralo biti, povzročila poslabšanje stanje habitatov varovanih vrst in vznemirjanje teh vrst, ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 4(4), prvi stavek, Direktive o pticah.

130.

Dodatno je treba opomniti, da na podlagi razpoložljivih informacij ni mogoče dokončno odločiti, ali je treba prepovedati nadaljnje obratovanje zadevnih projektov. Ni namreč mogoče izključiti, da projekti po natančnejši presoji ne poslabšujejo stanja območja, ali da so upravičeni na podlagi člena 6(4) Direktive o habitatih. ( 80 )

131.

Prvi korak za izvedbo morebitne obsodbe v teh točkah in hkrati prvi primerni ukrep za preprečitev slabšanja stanja na zadevnih POV bi bila torej znanstvena presoja učinkov projektov. Če po izvedbi te presoje še vedno ne bi bilo mogoče izključiti vseh z znanstvenega vidika razumnih dvomov glede neobstoja negativnih vplivov na to območje, ( 81 ) bi bilo treba preizkusiti utemeljenost na podlagi člena 6(4) Direktive o habitatih.

132.

V zvezi s členom 6(2) Direktive o habitatih je Sodišče že presojalo možnost utemeljitve. ( 82 ) Kršitev člena 4(4), prvi stavek, Direktive o pticah pa je načeloma mogoče utemeljiti samo v znatno ožjem obsegu. ( 83 ) Člen 6(4) Direktive o habitatih lahko načeloma upraviči bodoče obratovanje vetrnih elektrarn, ker so zadevne površine sedaj del POV „Kaliakra“, zaradi česar se sedaj uporablja tudi člen 6, od (2) do (4), Direktive o habitatih.

133.

Na podlagi člena 6(4) Direktive o habitatih država članica izvede vse izravnalne ukrepe, potrebne za zagotovitev varstva celovite usklajenosti Nature 2000, če je treba kljub negativni presoji posledic za območje izvesti načrt ali projekt iz nujnih razlogov prevladujočega javnega interesa, vključno tistih socialne ali gospodarske narave, in ni drugih ustreznih rešitev.

134.

Poleg interesa po uporabi vetrne energije ali ohranitvi delovnih mest bi bilo treba pri ugotavljanju javnega interesa upoštevati zlasti pravno varnost in varstvo zaupanja v pravo, če so bila za te projekte izdana soglasja pred začetkom veljavnosti Direktive o pticah in Direktive o habitatih. Če so sprejeti vsi ustrezni ukrepi za zmanjšanje poslabšanja stanja, imata pravna varnost in varstvo zaupanja v pravo praviloma prednost pred interesom varstva zadevnih naravnih dobrin.

135.

Vendar pogoji za takšno utemeljitev niso izpolnjeni, ker Bolgarija še ni presojala poslabšanja stanja okolja zaradi obratovanja naprav. Zaradi tega ni interesa po nadaljnjem obratovanju v razmerju do slabšanja stanja območja niti ni možno presojati morebitnih drugih ustreznih rešitev, kot na primer premestitev vetrnih elektrarn na druge lokacije ali omejitev obratovanja, zlasti v kritičnih časih. Prav tako ni jasno, kateri ukrepi za zagotovitev usklajenosti omrežja Natura 2000 so nujni. ( 84 )

136.

Če bo Sodišče sledilo mojemu predlogu, bi bilo treba najprej preučiti negativne učinke projektov, nato pa bi se lahko presodila njihova utemeljenost.

137.

Končno Komisija v svojem tožbenem zahtevku (D) očita, da ni bila izvedena ustrezna presoja skupnih učinkov projektov „Windtech“ OOD, „Brestiom“ OOD, „Eco Energy“ OOD in „Longman investment“ OOD na sprva nevarovanih območjih IBA „Kaliakra“. Zaradi tega Bolgarija ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 2(1), v povezavi s členom 4(2) in (3) Direktive PVO in točko 1(b) Priloge III k tej direktivi.

138.

V svoji prvotni različici se je ta tožbeni zahtevek nanašal na predhodno presojo petih projektov glede nujnosti presoje vplivov na okolje in dejansko presojo vplivov na okolje šestega projekta. Ker pa je Komisija svoj zahtevek v repliki skrčila, gre zgolj še za predhodno presojo štirih projektov.

139.

Komisija predlaga, naj se ugotovi, da niso bile izpolnjene obveznosti iz Direktive PVO v njeni različici iz leta 2011. Bolgarski organi so izpodbijane odločbe izdali že v letu 2007. Prav tako se lahko uporabi kasnejša različica, ker se v vseh bistvenih točkah ujema z različico iz leta 2007. ( 85 )

140.

Vsi izpodbijani projekti se nanašajo na del IBA „Kaliakra“, ki sprva ni bilo razglašen za POV. Presoja vplivov na okolje se ni izvedla, ker je pristojni organ odločil, da ta ni nujna.

141.

Ti postopki predhodne presoje so bili uvedeni v drugi polovici leta 2007 in so se končali z odločbami z dne 24. septembra 2007 („Eco Energy“ OOD glede gradnje vetrne elektrarne), 11. decembra 2007 („Longman Investment“ OOD glede gradnje vetrne elektrarne) in 28. decembra 2007 („Windtech“ OOD glede gradnje štirih vetrnih elektrarn in „Brestiom“ OOD glede gradnje šestih vetrnih elektrarn).

142.

Uresničen je bil samo projekt „Longman Investment“ OOD, ki obratuje od 16. junija 2008.

143.

Za preostale tri projekte gradbena dovoljenja nikoli niso bila izdana, navedene odločbe pa v skladu z navedbami Bolgarije, zaradi njihove neizvršitve, niso veljavne.

144.

Zaradi tega je treba ugotoviti, ali je lahko morebitna kršitev predmet obravnavanega postopka zaradi neizpolnitve obveznosti (o tem pod a), oziroma ali je v zvezi z neizvedenimi projekti sploh lahko podana kršitev Direktive PVO (o tem pod b). Na koncu je treba še presoditi, ali so bili ustrezno upoštevani skupni učinki projektov.

145.

Na prvi pogled bi se sicer lahko sklepalo, da je obravnavani spor glede sedaj neveljavnih odločb, že rešen. Glede na dopolnjeno obrazloženo mnenje Komisije z dne 22. junija 2012 je treba obstoj neizpolnitve obveznosti presojati glede na položaj po poteku določenega roka, to je 22. avgusta 2012. ( 86 )

146.

V tem trenutku so bile odločbe o nujnost presoje vplivov na okolje še veljavne. Neveljavnost je namreč posledica tega, da je bil v letu 2012 določen petletni rok za uresničitev projektov. Zaradi tega je treba izhajati iz tega, da so navedene odločbe prenehale veljati v petih letih po njihovi izdaji, torej šele 24. septembra 2012 oziroma 28. decembra 2012.

147.

Dvomi glede kršitve Direktive PVO zaradi neuresničenih projektov se lahko pojavljajo zaradi tega, ker države članice na podlagi člena 2(1) sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so pred izdajo soglasja projekti, ki bodo verjetno pomembno vplivali na okolje, med drugim zaradi svoje narave, velikosti ali lokacije, predmet zahteve za izdajo soglasja za izvedbo in presojo njihovih vplivov.

148.

Odločitev, da presoja vplivov na okolje ni potrebna pa – kolikor je znano – še ne ustreza izdaji soglasja k projektu. V skladu z neprerekanimi navedbami Bolgarije je treba izdati vsaj še gradbeno dovoljenje ki za tri preostale projekte – drugače kakor za uresničeni projekt „Longman investment“ OOD – nikoli ni bilo izdano. Posledično Bolgariji ni mogoče očitati, da je te projekte odobrila brez izvedbe potrebne presoje.

149.

Prav tako je treba odločitev glede nujnosti presoje vplivov na okolje sprejeti v skladu z merili iz Direktive PVO, in sicer v skladu s členom 4(2) in (3) in Prilogo III. Čeprav se za projekt nikoli ne izdajo vsa potrebna dovoljenja, so lahko kršene vsaj te določbe. V zvezi s projektom „Longman investment“ OOD je poleg tega lahko podana tudi kršitev člena 2(1) Direktive PVO.

150.

Kar zadeva predhodno presojo nujnosti presoje vplivov na okolje, je treba v zvezi s tem spomniti, da na podlagi člena 4(2), prvi odstavek, Direktive PVO države članice s preverjanjem za vsak primer posebej, ali pa na podlagi pragov ali meril, ki jih same postavijo, določijo ali je treba za projekte, ki so našteti v Prilogi II k tej direktivi, izvesti presojo njihovih vplivov na okolje.

151.

Med te projekte sodijo v točki 3(i) te priloge navedeni obrati za izkoriščanje energije vetra za proizvodnjo elektrike.

152.

V zvezi z določitvijo pragov ali meril za ugotovitev, ali je treba opraviti presojo vplivov takega projekta na okolje, je treba opozoriti, da člen 4(2)(b) Direktive PVO državam članicam glede tega sicer podeljuje polje proste presoje. Toda tako polje proste presoje je omejeno z obveznostjo iz člena 2(1) te direktive, da se opravi presoja vplivov projektov, ki bodo, med drugim zaradi svoje narave, velikosti ali lokacije, verjetno pomembno vplivali na okolje. ( 87 )

153.

Merila in pragovi, navedeni v členu 4(2)(b) Direktive PVO, so namenjeni olajšanju presoje konkretnih značilnosti projekta, da bi se ugotovilo, ali je treba opraviti presojo vplivov takega projekta na okolje. ( 88 )

154.

Iz tega izhaja, da morajo pristojni nacionalni organi, ki se jim predloži zahteva za soglasje za izvedbo projekta iz Priloge II k Direktivi PVO, zlasti preizkusiti, ali je treba ob upoštevanju meril iz Priloge III k navedeni direktivi presoditi njihove vplive na okolje. ( 89 )

155.

V zvezi s tem iz točke 1 Priloge III Direktive PVO izhaja, da je treba presoditi značilnosti projekta, zlasti glede njegovih skupnih učinkov z drugimi projekti. Posledica neupoštevanja skupnega učinka projekta z drugimi projekti bi lahko bila izognitev obveznosti presoje, čeprav bi, če bi se ga upoštevalo skupaj z drugimi projekti, lahko pomembno vplival na okolje. ( 90 )

156.

To zahtevo je treba razlagati v kontekstu točke 3, Priloge III k Direktivi PVO, na podlagi katere je treba upoštevati mogoče pomembne vplive, ki bi jih lahko imel projekt v zvezi z merili, navedenimi v točkah 1 in 2 iste priloge, zlasti glede verjetnosti, obsega, celovitosti, trajanja in povratnosti tega projekta. ( 91 )

157.

Iz tega sledi, da mora nacionalni organ, ko preverja ali je treba za projekt izvesti presojo vplivov na okolje, preučiti vpliv, ki bi ga imel ta skupaj z drugimi projekti. Sicer pa, če ni specifikacij, ta obveznost ni omejena samo na istovrstne projekte. V zvezi s tem je treba preučiti, ali bi lahko imeli vplivi projektov na okolje zaradi vplivov drugih projektov večjo težo, kot če vplivov takih projektov ne bi bilo. ( 92 )

158.

V obravnavanem primeru je bila na območjih IBA „Kaliakra“, ki še niso bila razglašena za POV, načrtovana vsaj gradnja vetrnega parka „AES GEO Energy“ OOD z 52 vetrnimi elektrarnami in tremi nadaljnjimi obrati „Disib“ OOD. Skupnih učinkov s temi projekti konec leta 2007 za nobenega od teh štirih projektov, ki so predmet obravnavanega postopka, ni bilo mogoče izključiti.

159.

Poleg tega je bilo na podlagi informacij o IBA „Kaliakra“ mogoče sklepati, da so zadevne površine velikega pomena za selitev ptic in prezimovanje rdečevrate gosi.

160.

Posledično bi se pri presoji nujnosti presoje vplivov na okolje morali nujno upoštevati skupni učinki različnih projektov za gradnjo vetrnih elektrarn.

161.

Bolgarija se sicer sklicuje na to, da je bilo v navedenih odločbah izrecno ugotovljeno, da skupnih učinkov ni mogoče pričakovati. Vendar zgolj trditev, da skupni učinki ne obstajajo, še ne dokazuje, da je bila izvedena njihova ustrezna presoja. Bolgarija namreč ni predložila dokaza o izvedbi te presoje.

162.

Bolgarija torej s tem, da ni ustrezno upoštevala skupnih učinkov projektov „Windtech“ OOD, „Brestiom“ OOD, „Eco Energy“ OOD in „Longman investment“ OOD z drugimi projekti pri presoji nujnosti presoje vplivov na okolje, ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 4(2) in (3) Direktive PVO in točke 1(b) Priloge III k tej direktivi ter s tem, da je kljub temu odobrila in uresničila projekt „Longman investment“ OOD, dodatno kršila še člen 2(1) Direktive.

163.

V skladu s členom 138(1) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker sta obe stranki predlagali, naj se nasprotni stranki naloži plačilo stroškov in Bolgarija pretežno, vendar še zdaleč ne v celoti, ni uspela s svojim predlogom, predlagam, da se plačilo treh četrtin stroškov naloži tej državi članici.

164.

Sodišču zato predlagam, naj odloči tako: