20150731007616592015/C 270/11982014CJC27020150817SL01SLINFO_JUDICIAL20150611101121

Zadeva C-98/14: Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 11. junija 2015 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Fővárosi Törvényszék – Madžarska) – Berlington Hungary Tanácsadó és Szolgáltató kft in drugi/Magyar Állam (Predhodno odločanje – Svoboda opravljanja storitev – Igre na srečo – Nacionalni davki, ki bremenijo uporabo igralnih avtomatov, nameščenih v igralnih salonih – Nacionalna zakonodaja, ki prepoveduje uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic – Načeli pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj – Direktiva 98/34/ES – Obveznost sporočitve osnutkov tehničnih predpisov Komisiji – Odgovornost države članice za škodo, povzročeno z zakonodajo, ki je v nasprotju s pravom Unije)


C2702015SL1010120150611SL0011101112

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 11. junija 2015 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Fővárosi Törvényszék – Madžarska) – Berlington Hungary Tanácsadó és Szolgáltató kft in drugi/Magyar Állam

(Zadeva C-98/14) ( 1 )

„(Predhodno odločanje — Svoboda opravljanja storitev — Igre na srečo — Nacionalni davki, ki bremenijo uporabo igralnih avtomatov, nameščenih v igralnih salonih — Nacionalna zakonodaja, ki prepoveduje uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic — Načeli pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj — Direktiva 98/34/ES — Obveznost sporočitve osnutkov tehničnih predpisov Komisiji — Odgovornost države članice za škodo, povzročeno z zakonodajo, ki je v nasprotju s pravom Unije)“

2015/C 270/11Jezik postopka: madžarščina

Predložitveno sodišče

Fővárosi Törvényszék

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Berlington Hungary Tanácsadó és Szolgáltató kft, Lixus Szerencsejáték Szervező kft, Lixus Projekt Szerencsejáték Szervező kft, Lixus Invest Szerencsejáték Szervező kft, Megapolis Terminal Szolgáltató kft

Tožena stranka: Magyar Állam

Izrek

1.

Nacionalna zakonodaja, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ki – ne da bi določala prehodno obdobje – petkratno zvišuje znesek pavšalnega davka na uporabo igralnih avtomatov v igralnih salonih in ki poleg tega uvaja proporcionalni davek, ki bremeni isto dejavnost, pomeni omejitev svobode opravljanja storitev, zagotovljene s členom 56 PDEU, če lahko onemogoča, ovira ali zmanjšuje privlačnost izvrševanja svobode opravljanja storitev z uporabo igralnih avtomatov v igralnih salonih, kar mora preveriti predložitveno sodišče.

2.

Nacionalna zakonodaja, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ki – ne da bi določala prehodno obdobje ali odškodnino za upravljavce igralnih salonov – prepoveduje uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic, pomeni omejitev svobode opravljanja storitev, zagotovljene s členom 56 PDEU.

3.

Omejitve svobode opravljanja storitev, ki bi lahko izhajale iz nacionalne zakonodaje, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, je mogoče z nujnimi razlogi v splošnem interesu utemeljiti le, če predložitveno sodišče po celoviti presoji okoliščin sprejetja in izvajanja te zakonodaje ugotovi:

da ta dejansko uresničuje predvsem cilje v zvezi z varstvom potrošnikov pred odvisnostjo od iger na srečo in z bojem proti kriminalnim in goljufivim dejavnosti v zvezi z igrami na srečo, pri čemer okoliščina, da ima omejitev dejavnosti iger na srečo skozi povečanje davčnih prihodkov postransko tudi pozitivne posledice za proračun zadevne države članice, ne preprečuje, da bi se štelo, da ta omejitev dejansko uresničuje predvsem te cilje;

da te cilje uresničuje dosledno in sistematično ter

da izpolnjuje zahteve, ki izhajajo iz splošnih pravnih načel Unije, zlasti načel pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj ter lastninske pravice.

4.

Člen 1, točka 11, Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2006/96/ES z dne 20. novembra 2006, je treba razlagati tako, da:

določbe nacionalne zakonodaje, ki petkratno zvišujejo znesek pavšalnega davka na uporabo igralnih avtomatov v igralnih salonih in ki poleg tega uvajajo proporcionalni davek, ki bremeni isto dejavnost, niso „tehnični predpisi“ v smislu te določbe in da

določbe nacionalne zakonodaje, ki prepovedujejo uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic, so „tehnični predpisi“ v smislu navedene določbe, katerih osnutek je treba sporočiti v skladu s členom 8(1), prvi pododstavek, te direktive.

5.

Namen člena 56 PDEU je priznavanje pravic posameznikom, tako da ima njegova kršitev s strani države članice, vključno z njeno zakonodajno dejavnostjo, za posledico pravico posameznikov, da od te države članice dobijo odškodnino za škodo, ki jim je nastala zaradi te kršitve, pod pogojem, da je navedena kršitev dovolj resna ter da obstaja neposredna vzročna zveza med to kršitvijo in nastalo škodo, kar mora preveriti predložitveno sodišče.

6.

Namen členov 8 in 9 Direktive 98/34, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2006/96, ni priznavanje pravic posameznikom, tako da njuna kršitev s strani države članice nima za posledico pravice posameznikov, da na podlagi prava Unije od te države članice dobijo odškodnino za škodo, ki jim je nastala zaradi te kršitve.

7.

Okoliščina, da nacionalna zakonodaja, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, zadeva področje, ki spada v pristojnost držav članic, ne vpliva na odgovore, ki jih je treba podati na vprašanja predložitvenega sodišča.


( 1 ) UL C 142, 12.5.2014.