Zadeva C-1/14: Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 11. junija 2015 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Grondwettelijk Hof – Belgija) – Base Company NV, nekdanja KPN Group Belgium NV, Mobistar NV/Ministerraad (Predhodno odločanje – Elektronska komunikacijska omrežja in storitve – Direktiva 2002/22/ES – Členi 4, 9, 13 in 32 – Obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve in socialne obveznosti – Zagotavljanje dostopa na fiksni lokaciji in zagotavljanje telefonskih storitev – Dostopnost tarif – Posebne tarifne opcije – Financiranje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve – Dodatne obvezne storitve – Storitve mobilnih komunikacij in/ali dostop do interneta)

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 11. junija 2015 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Grondwettelijk Hof – Belgija) – Base Company NV, nekdanja KPN Group Belgium NV, Mobistar NV/Ministerraad

(Zadeva C-1/14) ( 1 )

„(Predhodno odločanje — Elektronska komunikacijska omrežja in storitve — Direktiva 2002/22/ES — Členi 4, 9, 13 in 32 — Obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve in socialne obveznosti — Zagotavljanje dostopa na fiksni lokaciji in zagotavljanje telefonskih storitev — Dostopnost tarif — Posebne tarifne opcije — Financiranje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve — Dodatne obvezne storitve — Storitve mobilnih komunikacij in/ali dostop do interneta)“

Predložitveno sodišče

Grondwettelijk Hof

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Base Company NV, nekdanja KPN Group Belgium NV, Mobistar NV

Tožena stranka: Ministerraad

intervenientka: Belgacom NV

Izrek

Direktivo 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah), v različici po spremembi z Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009, je treba razlagati tako, da se posebne tarife in mehanizem za financiranje, določeni v členih 9 in 13(1)(b) te direktive, uporabijo za storitve naročniških razmerij za dostop do interneta, mobilne komunikacijske storitve in/ali dostop do interneta, ki zahteva priključitev na internetno omrežje na fiksni lokaciji, vendar ne za mobilne komunikacijske storitve, vključno s storitvami naročniškega razmerja za dostop do interneta, ki se zagotavljajo z mobilnimi komunikacijskimi storitvami. Če so te storitve javno dostopne na nacionalnem ozemlju kot „dodatne obvezne storitve“ v smislu člena 32 Direktive 2002/22, kot je bila spremenjena z Direktivo 2009/136, njihovega financiranja na podlagi nacionalnega prava ni mogoče zagotoviti z mehanizmom, ki zajema udeležbo določenih podjetij.

( 1 ) UL C 102, 7.4.2014.