Tožba, vložena 15. aprila 2013 – Eni proti Komisiji

(Zadeva T-211/13)

2013/C 156/99

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Eni SpA (Rim, Italija) (zastopnika: G. M. Roberti in I. Perego, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta tožba je uperjena zoper Sklep Komisije o ponovni uvedbi postopka za naložitev sankcij z dne 26. februarja 2013 (C(2013) 1200 final) in zoper Obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah z dne 26. februarja 2013 (C(2013)1199) v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 Pogodbe o delovanje Evropske unije in člena 53 Sporazuma EGS, ki sta bila sprejeta v zadevi AT.40032-BR/ESBR.

Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe navaja, da Komisija ni pristojna za to, da ponovno uvede postopek za naložitev sankcij z namenom spremembe odločbe, sprejete v zadevi BR-ESBR leta 2006 in da sočasno sprejme nov sklep o naložitvi sankcije, ki nalaga povečanje sankcije zaradi ponovne kršitve.

Družba ENI trdi, da Splošno sodišče v sodbi z dne 13. julija 2011 (Zadeva T-39/07) ni le za delno nično razglasilo odločbo BR-ESBR iz leta 2006 in pri tem opozorilo na napačno presojo Komisije glede obteževalne okoliščine ponovne kršitve, temveč tudi izvajalo neomejeno pristojnost v smislu člena 261 PDEU in člena 31 Uredbe 1/2003 s tem, da je višino globe ponovno določilo in nadomestilo presojo Komisije z lastno presojo. Izpodbijana akta sta, poleg tega, da kršita ti določbi, tudi v nasprotju s členom 266 PDEU, načelom prenosa pristojnosti in institucionalnega ravnovesja iz člena 13 [PEU] ter temeljnimi načeli poštenega sojenja iz člena 6 EKČP in člena 47 Listine EU o temeljnih pravicah in načelom ne bis in idem iz člena 7 EKČP.

Družba ENI poleg tega trdi, da Splošno sodišče, v nasprotju s tem, kar trdi Komisija, ni ugotovilo zgolj formalne napake pri uporabi pojma ponovne kršitve s strani Komisije v odločbi BR-ESBR iz leta 2006; pobuda Komisije zato temelji na popolnoma napačni pravni in dejanski domnevi in je tudi s tega vidika v nasprotju s členom 7 EKČP.