23.3.2013

Uradni list Evropske unije

C 86/28

Tožba, vložena 13. februarja 2013 – Syrian Lebanese Commercial Bank proti Svetu

(Zadeva T-80/13)

2013/C 86/48

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Syrian Lebanese Commercial Bank S.A.L. (Bejrut, Libanon) (zastopniki: P. Vanderveeren, L. Defalque in T. Bontinck, odvetniki)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	člen 25 Sklepa Sveta 2012/739/SZVP in njegovo Prilogo I.b v delu, v katerem je tožeča stranka navedena pod št. 34 te priloge, razglasi za ničen;

—

člen 1 Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 1117/2012 z dne 29. novembra 2012 v delu, v katerem je njena posledica ohranitev tožeče stranke v Prilogi II k Uredbi Sveta (EU) št. 36/2012 na podlagi člena 1 Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 55/2012 z dne 23. januarja 2012 in točke 27 priloge k tej uredbi, razglasi za ničen;

—	po potrebi odločbo, vsebovano v dopisu Sveta z dne 30. novembra 2012, razglasi za nično;

—	Svetu naloži stroške tožbe.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge.

1.	Prvi tožbeni razlog se nanaša na neobstoj zadostne in jasne obrazložitve, ker naj bi Svet podal zgolj nenatančne in splošne navedbe, ne pa natančne in konkretne razloge, zaradi katerih meni, da je treba proti tožeči stranki uvesti omejevalne ukrepe.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev pravice do obrambe, pravice do poštenega sojenja in pravice do učinkovitega sodnega varstva zaradi neobstoja kontradiktornosti med postopkom sprejetja izpodbijanih aktov in zaradi implicitne zavrnitve Sveta, da predloži dokaze, s katerimi bi upravičil naravo in obseg sankcije.

3.	Tretji tožbeni razlog se nanaša na očitno napako pri presoji v zvezi z vpletenostjo tožeče stranke v financiranje sirskega režima, saj Svet niti pred niti po sprejetju izpodbijanih aktov ni predložil dokazov o sodelovanju tožeče stranke pri financiranju navedenega režima.

Četrti tožbeni razlog se nanaša na napake, ki naj bi vplivale na presojo Sveta in zaradi katerih naj bi bili omejevalni ukrepi, ki jih je sprejel Svet, nezakoniti, ker Svet naj ne bi preizkusil upoštevnosti in utemeljenosti informacij in dokazov, na podlagi katerih je mogoče omejevalni ukrep utemeljiti preden je sprejet.