14.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 367/26

1.

Ali je treba člene 2(e) in (f), 15, 18, 28 in 29 Direktive Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004„o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite“ razlagati tako, da do socialnega in zdravstvenega varstva iz členov 28 in 29 navedene direktive ni upravičena samo oseba, ki ji je neodvisni organ države članice na podlagi prošnje priznal status subsidiarne zaščite, ampak tudi tujec, ki mu je upravni organ države članice izdal dovoljenje za prebivanje na ozemlju te države članice in ki trpi za tako boleznijo, ki povzroča resno nevarnost za njegovo življenje ali telesno celovitost ali resno nevarnost nehumanega ali poniževalnega ravnanja, kadar v njegovi izvorni državi ali v državi, kjer prebiva, ne obstaja nikakršno ustrezno zdravljenje?

2.

Če je treba na prvo vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti, da morata biti do navedenega socialnega in zdravstvenega varstva upravičeni obe opisani kategoriji oseb, ali je treba člene 20(3), 28(2) in 29(2) navedene direktive razlagati tako, da obveznost držav članic, da morajo upoštevati specifičen položaj ranljivih oseb, kakršni so invalidi, pomeni, da je treba tem dodeliti nadomestila, ki jih določa zakon o nadomestilih za invalidne osebe z dne 27. februarja 1987, pri čemer je treba upoštevati, da se socialna pomoč, ki upošteva invalidnost, lahko dodeli na podlagi sistemskega zakona o javnih centrih za socialno pomoč z dne 8. julija 1976?