16.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 336/9

1.

Ali je treba člen 9(2)(e) Direktive 2004/83/ES (1) razlagati tako, da spadajo na področje zaščite le osebe, katerih konkretne vojaške dolžnosti zajemajo neposredno udeležbo v spopadih, torej oborožene operacije oziroma so pristojne za odreditev takih operacij (prva možnost), ali lahko pod zaščito te določbe spadajo tudi drugi člani vojaških sil, če so njihove dolžnosti omejene na logistično, tehnično podporo enoti zunaj dejanskega spopada in imajo le posredni vpliv na dejansko bojevanje (druga možnost)?

2.

Če je treba na prvo vprašanje odgovoriti v smislu druge možnosti:

Ali je treba člen 9(2)(e) Direktive 2004/83/ES razlagati tako, da mora med služenjem vojaškega roka v (mednarodnem ali nacionalnem) spopadu pretežno ali sistematično prihajati do storitev kaznivih dejanj ali dejanj v smislu člena 12(2) Direktive 2004/83/ES (prva možnost), ali zadostuje, da prosilec za azil dokaže, da so bile s strani vojaških sil, katerim pripada, na posameznem območju, na katerem so se nahajale, v posameznih primerih storjene kršitve v smislu člena 12(2)(a) Direktive 2004/83/ES, bodisi zato ker so se posamezni ukazi za namestitev izkazali za kazniva dejanja v tem smislu, bodisi zato, ker je šlo za prestopke posameznikov (druga možnost)?

3.

Če je treba na drugo vprašanje odgovoriti v smislu druge možnosti:

Ali se zaščita beguncev zagotovi le, če je tudi v prihodnosti z zahtevano stopnjo verjetnosti, onkraj razumnega dvoma, mogoče pričakovati, da bo prišlo do kršitev humanitarnega mednarodnega prava, ali zadostuje, če prosilec za azil opiše dejstva, glede na katera je v konkretnem spopadu (nujno ali najverjetneje) prišlo do tovrstnih kršitev in zato možnosti, da bi bil vanjo vpleten, ni mogoče izključiti?

4.

Ali nedopuščanje ali kaznovanje kršitev mednarodnega humanitarnega prava s strani vojaškega sodišča izključuje zaščito beguncev na podlagi člena 9(2)(e) Direktive 2004/83/ES, ali to dejstvo ne igra nobene vloge?

Ali mora priti celo do kaznovanja s strani mednarodnega kazenskega sodišča?

5.

Ali dejstvo, da se namestitev vojaških sil oziroma okupacijski statut sankcionira s strani mednarodne skupnosti ali da temelji na pooblastilu Varnostnega sveta ZN, izključuje zaščito beguncev?

6.

Ali je za priznanje zaščite beguncev v skladu s členom 9(2)(e) Direktive 2004/83/ES potrebno, da bi bilo prosilca pri izpolnjevanju njegovih dolžnosti mogoče obsoditi na podlagi statuta mednarodnega kazenskega sodišča (prva možnost), ali se zaščita beguncev zagotovi, še preden je dosežen ta prag, in se tako prosilcu za azil ni treba bati kazenskopravne sankcije, pa mu kljub temu njegova vest ne dopušča služenja vojaškega roka (druga možnost)?

7.

Če je treba na šesto vprašanje odgovoriti v smislu druge možnosti:

Ali dejstvo, da prosilec za azil ni izkoristil možnosti za uporabo rednega postopka priznanja ugovora vesti vojaški dolžnosti, čeprav je imel priložnost za to, izključuje zaščito beguncev na podlagi zgoraj navedenih predpisov, ali je zaščita beguncev mogoča tudi, če gre za dejansko odločitev, ki temelji na vesti?

8.

Ali pomeni nečastna odpustitev iz vojske, naložitev zaporne kazni in s tem povezano socialno izobčenje ter neugodnosti dejanje preganjanja v smislu člena 9(2)(b) ali (c) Direktive 2004/83/ES?