23.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 344/40

—

sodbo Splošnega sodišča z dne 28. maja 2013 (T-178/11) razveljavi;

—

UUNT naloži plačilo stroškov.

Prvi pritožbeni razlog: v izpodbijani tožbi ni bil upoštevan drugi tožbeni razlog, ki ga je družba Voss navedla pred Splošnim sodiščem, namreč da je bilo dokazno breme pred odborom za pritožbe obrnjeno

Splošno sodišče ni preučilo, ali je odbor za pritožbe napačno uporabil pravo glede postopkovnega vprašanja v zvezi z dokaznim bremenom. Ta pritožbeni razlog ima za pravo znamke Skupnosti popolnoma neodvisen pomen. To obrnjeno dokazno breme, ki je v nasprotju s splošnimi pravnimi načeli, lahko postane del upoštevne sodne prakse. Odločbo odbora za pritožbe in izpodbijano sodbo je treba zato razveljaviti.

Drugi pritožbeni razlog: Splošno sodišče je napačno obrnilo dokazno breme

Poleg tega je Splošno sodišče dokazno breme, ki je bilo izključno na družbi Nordic Spirit AB, ki je izpodbijala veljavnost registrirane znamke Skupnosti, preneslo na družbo Voss, ki je morala predložiti konkretne dokaze, da je imela njena oblikovna znamka razlikovalni učinek. Splošno sodišče je v zvezi s tem citiralo sodno prakso, ki se nanaša na prijave znamk – in na neregistrirane znamke – za katere ni veljala domneva veljavnosti, ki je veljala za oblikovno znamko Skupnosti družbe Voss. To pomeni očitno kršitev pravil za zagotavljanje pravičnega postopka, člena 99 UZS (1) in pravila 37 (b) (iv) IUZS (2), kar samo po sebi zadošča za razveljavitev izpodbijane odločbe.

Tretji pritožbeni razlog: napačna opredelitev standardov in običajev v sektorju, ki pomeni kršitev 7(1) (b) člena UZS

Splošno sodišče je v odstavku 45 pravilno navedlo, da je treba ugotoviti, ali izpodbijana znamka Skupnosti znatno odstopa od standardov in običajev v upoštevnem sektorju. Pri presoji razlikovalnega učinka tridimenzionalne znamke je treba za ugotovitev, ali lahko potrošnik posamezno tridimenzionalno znamko razlikuje od drugih znamk, najprej in predvsem obravnavati „standarde sektorja“.

Vendar se je opredelitev teh standardov, kot jo je navedlo Splošno sodišče, bistveno razlikovala od utemeljene opredelitve „standardov“ v sektorju pijač. Najprej, ugotovitve Splošnega sodišča v zvezi s standardi sektorja temeljijo na napačnem dejanskem stanju (sklicevanje na neobstoječ „valjast del“) in so tako nejasne in splošne, da ob njihovi uporabi test raznolikosti ne bi bil pozitiven za nobeno steklenico za pijače (vključno z znamenito steklenico Coca-Cola, če bi bila predmet ničnostne tožbe). Oddelek za izbris je v nasprotju s tem pravilno opredelil standarde sektorja.

Dalje, odbor za pritožbe je z odločbo R 2465/2011-2 z dne 1. februarja 2012 (Freixenet proti UUNT) v odstavku 36 navedel, da „do sedaj niti preiskuševalec niti odbor nista predložila dokumentov, ki se nanašajo na stanje na obstoječem trgu na dan vložitve predloga, in nista identificirala ali navedla konkretnih primerov enakih ali podobnih steklenic, običajno uporabljanih v sektorju pred navedenim datumom. Ta opustitev je zadosten razlog za ugoditev pritožbi .“ Splošno sodišče je torej z opustitvijo navedbe konkretnih primerov in standardov sektorja očitno kršilo člen 7(1)(b) UZS.

Četrti pritožbeni razlog: napačna uporaba prava glede presoje razlikovalnega učinka oblike steklenice družbe Voss kot znamke – kršitev člena 7(1)(b) UZS

Iz sodne prakse glede razlikovalnega učinka, ki jo je treba uporabiti, je razvidno, da je treba znamko obravnavati in presojati kot celoto in da je presoja vsakega dela zgolj v pomoč pri splošni presoji, ne more pa je nadomestiti. Splošno sodišče je v izpodbijani sodbi obravnavalo zgolj vsak element posebej, ne pa znamke kot celote.

Splošno sodišče je torej napačno uporabilo pravo pri presoji, ali ima znamka razlikovalni učinek, saj ni ugotovilo, kot bi moralo, splošnega vtisa, ki ga daje znamka, ampak je znamko razdelilo na več delov, od katerih je za vsakega ugotovilo, da je na nek način izviren, s čimer je uporabilo napačen pristop.

Peti pritožbeni razlog: bistveno izkrivljanje dokazov pri primerjavi tridimenzionalne oblike z dvodimenzionalnim delom in pri opredelitvi standardov in običajev sektorja

Splošno sodišče je ob zavrnitvi predloga za razveljavitev odločbe odbora za pritožbo ponovilo napačni navedbi, da „ima večina steklenic na trgu valjast del“ in da „imajo steklenice različne oblike in velikosti“, s čimer je bistveno izkrivilo dejansko stanje ali dokaze in torej napačno uporabilo pravo.

Šesti pritožbeni razlog: s sodbo Splošnega sodišča je onemogočena registracija tridimenzionalne znamke Skupnosti, s čimer je kršen člen 7(1) (b) UZS v povezavi s členom 4 UZS

Iz ugotovitev Splošnega sodišča je razvidno, da embalaža proizvoda kot celota in kot hkratna kombinacija ločenih delov v bistvu ne more imeti razlikovalnega učinka. V praksi to pomeni, da preizkus razlikovalnega učinka, kot je opravljen v izpodbijani sodbi, ne more biti pozitiven za nobeno embalažo, kar je v nasprotju z namenom UZS.