9.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 325/13

1.

Ali iz pravic iz člena 47 Listine (1) izhaja, da če se želijo carinski organi pri dokazovanju porekla uvoženega blaga opreti na izide preiskave, ki jo je opravila tretja oseba, ki pa o tem ni razkrila informacij ne carinskim organom ne deklaratorju, zaradi česar je obrambi oteženo ali onemogočeno preveriti ali izpodbijati pravilnost ugotovitev, sodišču pa je otežena izpolnitev naloge presoditi izide te preiskave, sodišče teh izidov preiskave ne sme uporabiti? Ali je za odgovor na to vprašanje pomembno dejstvo, da ta tretja oseba carinskim organom in zadevni stranki teh informacij ne želi razkriti zato, ker gre za law enforcement sensitive information?

2.

Ali iz pravic iz člena 47 Listine izhaja, da morajo carinski organi, če ne morejo razkriti informacij v zvezi z opravljeno preiskavo, na katero opirajo domnevo o določenem poreklu blaga – in se izidi preiskave utemeljeno izpodbijajo –, zadevno stranko – če se to lahko razumno od njih zahteva – podpirati pri tem, da da na svoje stroške opraviti preiskavo in/ali odvzem vzorcev v državi, za katero trdi, da je država porekla?

3.

Ali na odgovor na prvo in drugo vprašanje vpliva dejstvo, da so bili po sporočitvi o dolgovani carini še nekaj časa na voljo vzorci blaga, na podlagi katerih bi lahko zadevna stranka dala opraviti preiskavo drugemu laboratoriju, čeprav izid take preiskave ne bi spremenil dejstva, da se izidi laboratorija, na katerega so se obrnili carinski organi, ne morejo preveriti, tako da potem – če bi drug laboratorij ugotovil poreklo, ki ga zatrjuje zadevna stranka – tudi sodišču ne bi bilo mogoče primerjati zanesljivosti izidov obeh laboratorijev? Ali morajo v primeru pritrdilnega odgovora carinski organi zadevno stranko opozoriti, da so še na voljo deli vzorcev blaga in da lahko te vzorce zahteva za namene take preiskave?