24.8.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 245/5


Pritožba, ki jo je Peek & Cloppenburg KG vložila 17. junija 2013 zoper sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 18. aprila 2013 v zadevi T-507/11, Peek & Cloppenburg KG proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

(Zadeva C-326/13 P)

2013/C 245/08

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnica: Peek & Cloppenburg KG (Düsseldorf, Nemčija) (zastopnik: P. Lange, odvetnik)

Drugi stranki v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), Peek & Cloppenburg KG (Hamburg, Nemčija)

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

sodbo Splošnega sodišča Evropske unije z dne 18. aprila 2013 v zadevi T-507/11 razveljavi;

odločbo prvega odbora za pritožbe pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu z dne 28. februarja 2011 v zadevi R 262/2005-1 razveljavi;

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu in družbi Peek & Cloppenburg KG (Hamburg) naloži plačilo stroškov postopka.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica očita kršitev člena 8(4) Uredbe o blagovni znamki Skupnosti (1) (v nadaljevanju: UBZS) zaradi napačne razlage pojma „podeljuje pravico do prepovedi uporabe poznejše blagovne znamke“.

Nasprotno od mnenja Splošnega sodišča, naj ne bi bilo mogoče sklepati, da je zahteva določbe zgolj ta, da je uveljavljana pravica več kot lokalnega pomena. Sporni pojem naj bi bilo treba razlagati tako, da dodatno omejuje krog znakov več kot lokalnega pomena, za katere se lahko vloži ugovor. Ta razlaga naj bi pomenila, da mora zadevno nacionalno pravo imetniku zagotavljati pravico, da prepove uporabo poznejše blagovne znamke na celotnem ozemlju države članice, iz katere izhaja.

To naj bi utemeljevali cilj postopka z ugovorom zoper prijavo znamke Skupnosti, ureditev iz členov 110 in 111 UBZS ter razumevanje istega pojma iz člena 8(4) UBZS v členu 4(4)(b) Direktive 2008/95/ES. (2)

Nemški zakonodajalec naj bi člen 4(4)(b) UBZS ob pravilni razlagi prenesel v nacionalno pravo tako, da mora sporna pravica svojemu imetniku zagotavljati možnost, da prepove uporabo poznejše znamke na celotnem ozemlju Republike Nemčije. Razlaga pojma „podeljuje pravico do prepovedi uporabe poznejše blagovne znamke“ naj bi bila v sporu upoštevna.

Pritožnica podredno graja kršitev člena 8(4) UBZS, ker naj bi Splošno sodišče napačno razlagalo pojem „več kot zgolj lokalnega pomena“. To utemeljuje s smislom postopka z ugovorom in ciljem omejitve kroga nacionalnih znakov, za katere se lahko vloži ugovor, povezanostjo z ureditvijo iz členov 110 in 111 UBZS in ureditvijo iz člena 4(4)(b) Direktive 2008/95/ES.


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1).

(2)  Direktiva 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (UL L 299, str. 25).