20.7.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 207/2


Pritožba, ki jo je Ghezzo Giovanni & C. Snc di Ghezzo Maurizio & C. vložila 22. marca 2013 zoper sklep Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 22. januarja 2013 v zadevi Cooperativa Mare Azzurro Socialpesca Soc. coop. arl, prej Cooperativa Mare Azzurro Soc. coop. rl, Cooperativa vongolari Sottomarina Lido Soc. coop. rl, proti Evropski komisiji, T-218/00

(Zadeva C-145/13 P)

2013/C 207/02

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Pritožnica: Ghezzo Giovanni & C. Snc di Ghezzo Maurizio & C. (zastopnika: R. Volpe in C. Montagner, odvetnika)

Drugi stranki v postopku: Cooperativa Mare Azzurro Socialpesca Soc. coop. arl, prej Cooperativa Mare Azzurro Soc. coop. rl, Cooperativa vongolari Sottomarina Lido Soc. coop. rl, Evropska komisija

Predlogi

Pritožbi naj se ugodi,

sklep Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 23. januarja 2013, vročen 24. januarja 2013, naj se razveljavi in naj se zato Odločba Komisije 2000/394/ES z dne 25. novembra 1999 razglasi za nično ter

podredno, člen 5 te odločbe naj se v delu, v katerem določa obveznost vračila obravnavanega zneska olajšav pri prispevkih za socialno varnost in v katerem določa, da se temu znesku prištejejo obresti za upoštevno obdobje, razglasi za ničnega;

Komisiji naj se naloži plačilo stroškov na obeh stopnjah postopka.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Splošno sodišče je s sklepom z dne 23. januarja 2013 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep) ugotovilo, da je tožba, ki jo je vložila Ghezzo Giovanni & C. s.n.c. in katere namen je razglasitev ničnosti Odločbe Komisije 2000/394/ES glede oprostitve plačil socialnih prispevkov, delno očitno nedopustna in delno očitno pravno neutemeljena.

V prvi točki obravnavane pritožbe se – glede navedene nedopustnosti tožbe pred Splošnim sodiščem – očita, da ni bila podana nikakršna obrazložitev in naj bi zato izpodbijani sklep v točki 58 kršil splošno načelo obveznosti obrazložitve aktov in, natančneje, člen 81 Poslovnika Splošnega sodišča.

Drugi pritožbeni razlog, ki ga navaja pritožnica, se nanaša na zatrjevan neobstoj primerne in izčrpne razlage določbe člena 87(1) ES (zdaj člen 107/1) PDEU).

V okviru kršitve člena 87(1) ES se navaja tudi kršitev načela enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije, ker naj 22 podjetjem ne bi bilo treba vrniti pomoči, ki so jim bile dodeljene, pri čemer so se utemeljitve, ki so jih ta podala, štele za izčrpne, medtem ko utemeljitve pritožnice niso bile ugotovljene kot izčrpne.

Izpodbijan sklep naj bi poleg tega kršil načelo prepovedi diskriminacije, ker potrjuje zakonitost Odločbe Komisije, po kateri naj bi bilo vračilo pomoči v skladu s členom 87(1) ES izključeno za občinska podjetja (katerim naj bi Komisija v fazi izvršitve te odločbe dala potrebne dopolnilne informacije za presojo zakonitosti dodeljenih pomoči), medtem ko naj se od pritožnice ne bi nikoli zahtevala dopolnilna dokumentacija pred začetkom vračanja pomoči.

Dodatno v utemeljitev kršitve člena 87(1) ES se v neki drugi točki pritožbe navaja, da izpodbijani sklep ne daje nikakršnega razloga v utemeljitev zatrjevanega vpliva pomoči, dodeljenih v korist pritožnice, na trgovino med državami članicami. Najprej naj bi Komisija nato pa še Splošno sodišče potrdila nezakonitost obravnavanih olajšav in pri tem vpliv na trgovino med državami članicami štela za element, značilen za ukrepe v korist podjetij v ribiškem sektorju, ne da bi pri tem kakorkoli preučila upoštevni trg ali podala kakršnokoli obrazložitev.

Izpodbijani sklep naj bi kršil še člen 87(3)(a) ES (zdaj člen 107(3)(a) PDEU), ker ni preučil pogojev uporabe obravnavane izjeme za primer pritožnice. Natančneje, mesto Chioggia naj bi imelo zelo nizko življenjsko raven in izredno visoko raven brezposelnosti.

Izpodbijani sklep naj bi prav tako kršil člen 87(3)(c) ES (zdaj člen 107(3)(c) PDEU), ker šteje, da se ta izjema za primer pritožnice ne uporablja, čeprav tega nikakor ne obrazloži, in člen 87(3)(d) ES (zdaj člen 107(3)(d) PDEU), ker šteje, da se ta izjema za primer pritožnice ne uporablja, za ostala beneška podjetja pa se, s čimer krši načelo prepovedi diskriminacije.

Nazadnje, navaja se nepravilnost razlage Splošnega sodišča glede neobstoja „obstoječih pomoči“, kar je kršitev členov 1, 14 in 15 Uredbe št. 659/1999 (1). Sporno naj ne bi bilo, da nadaljnji obstoj veljavnih pravnih pravil pomeni več desetletno kontinuiteto olajšav pri prispevkih.


(1)  Uredba Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 1, str. 339).