Tožba, vložena 14. marca 2013 – Evropski parlament proti Svetu Evropske unije

(Zadeva C-124/13)

2013/C 156/32

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropski parlament (zastopniki: L. G. Knudsen, I. Liukkonen in R. Kaškina, agenti)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predloga tožeče stranke

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Evropski parlament v utemeljitev tožbe navaja samo razlog za razglasitev ničnosti izpodbijane uredbe, ker naj člen 43(3) PDEU ne bi bil primerna pravna podlaga za izpodbijano uredbo in ker naj bi morala biti sprejeta na podlagi člena 43(2) PDEU, saj zadnjenavedena določba zakonodajalcu Evropske unije daje potrebna pooblastila za sprejetje akta s ciljem in vsebino, kot ju ima izpodbijana uredba. Z uporabljeno pravno podlago naj bi bil Parlament izključen iz sodelovanja pri sprejetju akta, medtem ko člen 43(2) PDEU določa uporabo rednega zakonodajnega postopka. Meni, da mora napačna pravna podlaga pripeljati do razglasitve ničnosti izpodbijane uredbe.

Parlament v prvem delu tožbenega razloga trdi, da vsak večletni načrt – kot je ta iz postopka v glavni stvari – kot orodje za ohranitev in upravljanje staležev rib pomeni celoto, ki vsebuje le določbe za trajnost in ohranjanje ciljev SRP in jih je torej treba v celoti sprejeti na podlagi člena 43(2) PDEU.

Parlament v drugem delu tožbenega razloga trdi, da sprejetje izpodbijane uredbe ločeno od preostalega dela predloga Komisije vsekakor pomeni zlorabo postopka in ustaljeni sodni praksi glede izbire pravne podlage v skladu z osrednjim elementom akta odvzame vsebino. Delitev predloga je Svetu omogočilo, da umetno izbere drugo pravno podlago za nekatere elemente predlaganega akta, medtem ko bi, če bi bil akt sprejet v obliki prvotno predlagane celote, postali del ene same pravne podlage, člena 43(2) PDEU.

(1)  UL L 352, str. 10.