—

za SC ALKA CO SRL C. Dobre, odvetnik,

—

za romunsko vlado R. H. Radu, V. Angelescu, D. M. Bulancea in C. Sobu, agenti,

—

za Evropsko komisijo G.‑D. Balan in A. Caeiros, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago kombinirane nomenklature (v nadaljevanju: KN) iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 382) v različicah, kot zaporedno izhajata iz Uredbe Komisije (ES) št. 1549/2006 z dne 17. oktobra 2006 (UL L 301, str. 1) in Uredbe Komisije (ES) št. 1214/2007 z dne 20. septembra 2007 (UL L 286, str. 1), in na razlago Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 6, str. 3).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo SC ALKA CO SRL (v nadaljevanju: ALKA) na eni strani in Autoritatea Națională a Vămilor – Direcția Regională pentru Accize și Operațiuni Vamale Constanţa (državna carinska uprava – regionalna direkcija za trošarine in carinske operacije v Konstanci) ter Direcţia Generală a Finanţelor Publice a Municipiului București (generalna direkcija za javne finance občine Bukarešta) na drugi strani (v nadaljevanju, skupaj: carinski organ), glede tarifne uvrstitve v KN bučnega semena, uvoženega iz Kitajske.

3

Svet za carinsko sodelovanje, ki je postal Svetovna carinska organizacija (SCO), je bil ustanovljen s konvencijo o ustanovitvi tega sveta, sklenjeno 15. decembra 1950 v Bruslju. Harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljevanju: HS) je pripravila SCO, vzpostavljen pa je bil z Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljevanju: Konvencija o HS), sklenjeno 14. junija 1983 v Bruslju, ki je bila skupaj s Protokolom o spremembi z dne 24. junija 1986 v imenu Evropske gospodarske skupnosti potrjena s Sklepom Sveta 87/369/EGS z dne 7. aprila 1987 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 288).

4

Na podlagi člena 3(1) Konvencije o HS se vsaka pogodbena stranka zavezuje, da so njene tarifne in statistične nomenklature v skladu s HS, da uporablja brez dodajanja ali spreminjanja vse njene tarifne številke in podštevilke s pripadajočimi oznakami in da sledi načinu oštevilčenja navedenega sistema. Vsaka pogodbena stranka se prav tako zavezuje, da uporablja splošna pravila za razlago HS in vse opombe k oddelkom, poglavjem in tarifnim podštevilkam HS in da ne spreminja obsega zadnjenavedenih.

5

Kombinirana nomenklatura, ki je bila uvedena z Uredbo št. 2658/87, temelji na HS, po katerem povzema številke in šestmestne podštevilke, njej lastni sta le sedma in osma številka, ki označujeta pododdelke.

6

Evropska Komisija v skladu s členom 12(1) Uredbe št. 2658/87, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 254/2000 z dne 31. januarja 2000 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 9, str. 357), vsako leto sprejme uredbo, ki vsebuje celotno različico KN in carinskih stopenj, kot izhajajo iz ukrepov, ki jih je sprejel Svet Evropske unije ali Komisija. Ta uredba se uporablja od 1. januarja naslednjega koledarskega leta.

7

Različice KN, ki se uporabljajo za uvoze iz postopka v glavni stvari, ki so bili opravljeni od 19. februarja 2007 do 29. maja 2008, so tiste, ki izhajajo iz uredb št. 1549/2006 in št. 1214/2007. Besedilo upoštevnih določb KN, ki so navedene v nadaljevanju, je enako v vsaki od teh različic.

8

Drugi del KN vsebuje oddelek II z naslovom „Rastlinski proizvodi“, ki zajema poglavje 12 z naslovom „Oljna semena in plodovi; razno zrnje, semena in plodovi; industrijske ali zdravilne rastline; slama in krma“, pod katerega spadajo tarifne številke 1207, 1209 in 1212 KN.

9

Tarifna številka 1207 KN določa:

10

Tarifna številka 1209 KN določa:

11

Tarifna številka 1212 KN določa:

12

Prvi del KN vsebuje uvodne določbe. V oddelku l tega dela, ki vsebuje splošna pravila, je pododdelek A z naslovom „Splošna pravila za razlago [KN]“, ki določa:

„Blago se v [KN] uvršča po naslednjih načelih:

Naslovi oddelkov, poglavij in podpoglavij so podani zato, da se je laže znajti pri uvrščanju; zaradi pravnih razlogov uvrščanje poteka po poimenovanjih tarifnih številk in opombah k ustreznim oddelkom ali poglavjem in po nadalje opisanih pravilih, če niso v nasprotju z vsebino teh tarifnih številk ali opomb.

[…]“

13

Opombi 1 in 3 k poglavju 12 KN, ki se nanašata na tarifno številko 1207 oziroma 1209 te nomenklature, določata:

[…]

Iz tar. št. 1209 pa so izključeni naslednji proizvodi, in to tudi, če so namenjeni za setev:

[…]

14

Komisija v skladu s členom 9(1)(a), druga alinea, Uredbe št. 2658/87 sestavlja pojasnjevalne opombe KN, ki jih redno objavlja v Uradnem listu Evropske unije. V pojasnjevalnih opombah, objavljenih 28. februarja 2006 (UL C 50, str. 1), ki so se uporabljale v času uvoza iz postopka v glavni stvari, so navedene tri opombe, ki se nanašajo na tarifne podštevilke 1207 99 98, 1209 91 90 in 1212 99 80 KN.

15

Poudariti je treba, da se oštevilčenje teh tarifnih številk v okviru navedenih pojasnjevalnih opomb nanaša na oštevilčenje KN, kot je razvidno iz Uredbe Komisije (ES) št. 1719/2005 z dne 27. oktobra 2005 o spremembi priloge I k Uredbi št. 2658/87 (UL L 286, str. 1). Oštevilčenje tarifnih podštevilk 1207 99 98 in 1212 99 80 KN je bilo spremenjeno z uredbama št. 1549/2006 in 1214/2007, ki se uporabljata za postopek v glavni stvari, in v katerih sta postali tarifni podštevilki 1207 99 97 in 1212 99 70 KN, pri čemer pa njuno področje uporabe ni bilo spremenjeno.

16

V pojasnjevalnih opombah KN, ki se nanašajo na tarifno podštevilko 1207 99 98 KN, za katere je torej treba šteti, da je z njimi razloženo področje uporabe tarifne podštevilke 1207 99 97 KN, je navedeno:

„1207 99 98 drugo

[…]

Ta tarifna podštevilka zajema tudi zelena bučna semena z mehko lupino, pri katerih zunanja ovojnica zaradi genetskih pomanjkljivosti ni plutast[a] (Cucurbita pepo L. convar. citrullinia Greb. var. styriaca in Cucurbita pepo L. var. oleifera Pietsch). Buče teh vrst gojijo največ zaradi njihovega olja in ne kot vrtnino, katerih semena se uvrščajo v tarifno podštevilko 1209 91 90.

Ta tarifna podštevilka ne zajema praženih bučnih semen (tarifna podštevilka 2008 19).“

17

V pojasnjevalnih opombah KN v zvezi s tarifno podštevilko 1209 91 90 KN je navedeno:

„1209 91 90 Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema npr. semena buč, ki se gojijo kot vrtnine in so namenjena za setev, za takojšnje uživanje (npr. v solatah), za prehrambeno industrijo (npr. za pekarske proizvode) ali za medicinske namene.

Glej tudi pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 1207 99 98.“

18

V pojasnjevalnih opombah KN, ki se nanašajo na tarifno podštevilko 1212 99 80 KN, za katere je treba šteti, da je z njimi razloženo področje uporabe tarifne podštevilke 1212 99 70 te nomenklature, je pojasnjeno, da ta tarifna podštevilka ne zajema bučnih semen, navedenih pod tarifno številko 1207 ali 1209 KN.

19

SCO pod pogoji, določenimi v členu 8 Konvencije o HS, odobri pojasnjevalne opombe in mnenja o uvrstitvi, ki jih je sprejel odbor za HS. Pojasnjevalne opombe HS, ki so bile sprejete med letom 2007, se uporabljajo za uvoz iz postopka v glavni stvari.

20

V opombah 1 in 3, navedenih pod poglavjem 12 pojasnjevalnih opomb HS, naslovljenim „Oljna semena in plodovi; razno zrnje, semena in plodovi; industrijske in zdravilne rastline; slama in krma“, je navedeno:

[…]

21

Poleg tega so splošne ugotovitve iz poglavja 12 pojasnjevalnih opomb HS navedene tako:

„Številke od 12.01 do 12.07 zajemajo semena in plodove, ki so običajno namenjeni ekstrakciji jedilnih ali industrijskih olj ali maščob s stiskanjem ali s pomočjo topil, ne glede na to, ali dejansko služijo za ta namen, za setev ali druge namene […]“

22

V pojasnjevalnih opombah HS o tarifni številki 1207 je navedeno:

„Ta tarifna številka zajema semena in plodove, ki so namenjeni ekstrakciji jedilnih ali industrijskih olj ali maščob, ki niso tisti, ki so navedeni v številkah od 12.01 do 12.06 (glej tudi splošne ugotovitve).

[…]“

23

V skladu s pojasnjevalnimi opombami HS, ki se nanašajo na tarifno številko 1209, ta tarifna številka ne zajema oljnih semen in plodov, navedenih pod tarifnimi številkami od 1201 do 1207 HS.

24

Nazadnje, v pojasnjevalnih opombah HS, ki se nanašajo na tarifno številko 1212, je navedeno:

„[…]

25

ALKA je uvozno izvozna družba s sedežem v Romuniji, njena glavna dejavnost pa je trgovina na debelo s kavo, kakavom in začimbami.

26

V obdobju med 19. februarjem 2007 in 29. majem 2008 je družba ALKA v Romunijo uvozila 1560 vreč surovih neoluščenih bučnih semen, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in z opisom „chinese white pumpkin seeds size: 13 cm“ (kitajska semena bele buče, velikost 13 cm).

27

Družba ALKA je med opravljanjem carinskih formalnosti uvožena bučna semena uvrstila v tarifno podštevilko 1207 99 97 KN, za katero je določena oprostitev carine.

28

Po pregledu, ki ga je opravil carinski urad v Constanţa Sud (Romunija), je carinski inšpektor menil, da bi morala biti bučna semena uvrščena v tarifno podštevilko 1209 91 90 KN, za katero je določena 3‑odstotna carinska stopnja. Carinski urad Constanţa Sud je zato 2. februarja 2009 sprejel odločbo, s katero je družbi ALKA naložil drugačne carinske dajatve, in sicer 153.748 romunskih lejev (RON) iz naslova carine, 29.209 RON iz naslova davka na dodano vrednost, in 77.536 RON iz naslova zamudnih obresti, v skupnem znesku 260.493 RON.

29

Družba ALKA je zoper to popravno odločbo vložila pritožbo, ki jo je carinski organ zavrnil. Družba ALKA je po zavrnitvi te pritožbe vložila tožbo pri predložitvenem sodišču, ki je tej tožbi ugodilo. Carinski organ pa je zoper to odločbo vložil pritožbo pri Curtea de Apel București (pritožbeno sodišče v Bukarešti), ki je tej pritožbi ugodilo, ker predložitveno sodišče ni pravilno uporabilo pravil o izvajanju dokazov kar zadeva namembni kraj uvoženih bučnih semen. Curtea de Apel București je zato zadevo vrnilo predložitvenemu sodišču, da o njej ponovno presoja.

30

Predložitveno sodišče je potem, ko mu je bil spor ponovno predložen, ugotovilo, da je za njegovo rešitev potrebna razlaga tarifnih številk 1207 in 1209 KN.

31

V teh okoliščinah je Tribunalul București (prvostopenjsko sodišče v Bukarešti) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

32

Predložitveno sodišče s prvimi tremi vprašanji, ki jih je treba obravnavati skupaj, v bistvu želi izvedeti, ali je treba zadevna bučna semena uvrstiti v tarifno številko 1207 ali 1209 KN.

33

Najprej je treba spomniti, da je vloga Sodišča, kadar mu je predložen predlog za sprejetje predhodne odločbe glede carinske uvrstitve, bolj to, da nacionalnemu sodišču pojasni merila, ki mu bodo omogočila zadevno blago pravilno uvrstiti v KN, kot pa da bi Sodišče opravilo uvrstitev, zlasti zato, ker ni nujno, da ima za to na voljo vse potrebne podatke. Izkaže se torej, da je nacionalno sodišče vsekakor v boljšem položaju za izvedbo uvrstitve (glej zlasti sodbo Panasonic Italia in drugi, C‑472/12, EU:C:2014:2082, točka 32 in navedena sodna praksa).

34

Predložitveno sodišče mora torej proizvode, ki se obravnavajo v postopku v glavni stvari, razvrstiti ob upoštevanju odgovorov, ki jih bo Sodišče podalo na vprašanje, ki mu je bilo predloženo (sodba Panasonic Italia in drugi, C‑472/12, EU:C:2014:2082, točka 33 in navedena sodna praksa).

35

Poleg tega je iz pisnih stališč Komisije in stališč, ki so jih stranke predstavile na obravnavi, razvidno, da bi bila ob upoštevanju sodbe Sunshine Deutschland Handelsgesellschaft (C‑229/06, EU:C:2007:239, točke od 30 do 32) lahko upoštevna tudi uvrstitev bučnih semen iz postopka v glavni stvari v tarifno številko 1212 KN.

36

Zato je treba prva tri vprašanja preoblikovati tako, da predložitveno sodišče z njimi Sodišče sprašuje o merilih, ki jih je treba uporabiti za ugotovitev, ali je treba bučna semena iz postopka v glavni stvari uvrstiti v tarifno številko 1207, 1209 ali 1212 KN.

37

Iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da so zaradi zagotavljanja pravne varnosti in lažjega nadzora odločilno merilo za tarifno uvrščanje blaga na splošno njegove objektivne značilnosti in lastnosti, kot so opredeljene v opisu v tarifni številki KN ter pojasnilih k njenim oddelkom in poglavjem. Te objektivne značilnosti in lastnosti proizvodov se morajo preveriti v trenutku carinjenja (glej v tem smislu sodbo Panasonic Italia in drugi, C‑472/12, EU:C:2014:2082, točki 35 in 36 in navedena sodna praksa).

38

Kar zadeva, prvič, področje uporabe tarifne številke 1207 KN, je treba poudariti, da je ta naslovljena „Drugo oljno seme in plodovi, celo ali lomljeno“, vendar pa KN ne določa, kaj je treba razumeti kot „drugo oljno seme in plodovi“ v smislu navedene tarifne številke.

39

V skladu z običajnim pomenom pojem „oljna“ semena in plodovi pomeni tista semena in plodove, iz katerih je mogoče z ekstrakcijo pridobivati olje.

40

Prav tako je treba upoštevati pojasnjevalne opombe KN in HS, ki v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča pomembno prispevajo k razlagi vsebine različnih številk KN, ne da bi imele zavezujoč pravni učinek, tako da mora biti njihova vsebina v skladu z določbami KN in ne sme spremeniti njihovega obsega (glej zlasti sodbo Sunshine Deutschland Handelsgesellschaft, C‑229/06, EU:C:2007:239, točka 27).

41

Najprej, kar zadeva pojasnjevalne opombe HS, je v splošnih ugotovitvah, navedenih v poglavju 12 teh pojasnjevalnih opomb pojasnjeno, da tarifne številke od 1201 do 1207 HS zajemajo „semena in plodove, ki so običajno namenjeni ekstrakciji, jedilnih ali industrijskih olj ali maščob s stiskanjem ali s pomočjo topil, ne glede na to, ali dejansko služijo za ta namen, za setev ali druge namene“.

42

Dalje, v skladu s pojasnjevalnimi opombami HS v zvezi s tarifno številko 1207 ta zajema „semena in plodove, ki so namenjeni ekstrakciji jedilnih ali industrijskih olj ali maščob, ki niso tisti, ki so navedeni v številkah od 12.01 do 12.06“.

43

Nazadnje, v pojasnjevalnih opombah KN v zvezi s tarifno podštevilko 1207 99 98 KN je navedeno, da so v to tarifno podštevilko zajeta tudi „zelena bučna semena z mehko lupino, pri katerih zunanja ovojnica zaradi genetskih pomanjkljivosti ni plutast[a] (Cucurbita pepo L. convar. citrullinia Greb. var. styriaca in Cucurbita pepo L. var. oleifera Pietsch), pri čemer buče teh vrst gojijo največ zaradi njihovega olja“.

44

Iz zgoraj navedenega je razvidno, da je treba pojem „drugo oljno seme in plodovi“, naveden v tarifni številki 1207 KN, razlagati tako, da se nanaša na semena in plodove, ki so namenjeni ekstrakciji jedilnih ali industrijskih olj ali maščob, ki niso tisti, ki so navedeni v tarifnih številkah od 1201 do 1206 KN. Predložitveno sodišče mora preveriti, ali bučna semena iz postopka v glavni stvari izpolnjujejo ta merila, in zlasti če so običajno uporabljena za ekstrakcijo jedilnih ali industrijskih olj ali maščob, saj jih bo treba v tem primeru uvrstiti v tarifno številko 1207 KN.

45

V zvezi s tem je treba pojasniti, kot sta pravilno trdili romunska vlada in Komisija v odgovoru na pisna vprašanja, ki jih je zastavilo Sodišče, da semen, ki imajo lastnosti „oljnega semena“ v smislu tarifne številke 1207 KN, ni mogoče uvrstiti v tarifni številki 1209 in 1212 KN, in to niti če se ne uporabljajo za ekstrakcijo jedilnih ali industrijskih olj ali maščob, temveč za setev ali za prehrano ljudi.

46

Prvič, tarifna številka 1209 KN je naslovljena „Seme, plodovi in trosi, namenjeni za setev“. Toda, tarifna številka 1207 KN zajema tarifne podštevilke, ki se nanašajo prav na oljna semena, namenjena za setev, tako kot tarifna podštevilka 1207 99 15, in oljna semena, ki niso namenjena za setev, tako kot tarifna podštevilka 1207 99 97.

47

Poleg tega je tako v opombi 3 k poglavju 12 KN kot v opombi 3 k poglavju 12 pojasnjevalnih opomb KN pojasnjeno, da so proizvodi iz tarifnih številk od 1201 do 1207 izključeni iz tarifne številke 1209, in to „tudi, če so namenjeni za setev“.

48

Zato je treba seme, ki ima lastnosti oljnega semena v smislu tarifne številke 1207 KN, uvrstiti v to tarifno številko, in ne v tarifno številko 1209 KN, in to tudi če se ne uporablja za ekstrakcijo jedilnih ali industrijskih olj ali maščob, temveč za setev.

49

Drugič, kar zadeva tarifno številko 1212 KN, je iz njenega besedila razvidno, da se nanaša zlasti na sadne koščice in jedrca iz sadnih koščic in druge rastlinske proizvode, ki se uporabljajo predvsem za človeško prehrano in niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v KN.

50

Iz tega besedila je razvidno, da tarifna številka 1212 KN pomeni preostalo kategorijo, ki se uporablja le, ko ni mogoče uporabiti nobene druge tarifne številke KN. Zato seme, ki ima lastnosti oljnega semena v smislu tarifne številke 1207 KN, ne more spadati v tarifno številko 1212 KN, in to niti če se ne uporablja za ekstrakcijo jedilnih ali industrijskih olj ali maščob, temveč za prehrano ljudi.

51

Glede na zgoraj navedeno mora predložitveno sodišče za tarifno uvrstitev bučnih semen iz postopka v glavni stvari najprej ugotoviti, ali se ta običajno uporabljajo za ekstrakcijo jedilnih ali industrijskih olj ali maščob, ne da bi bila zajeta s tarifnimi številkami od 1201 do 1206 KN. Če je tako, je treba navedena semena uvrstiti v tarifno številko 1207 KN zaradi njihove lastnosti oljnih semen, in to ne glede to, da se dejansko uporabljajo za ekstrakcijo jedilnih ali industrijskih olj ali maščob, za setev ali za prehrano ljudi.

52

Če se izkaže, da navedena semena nimajo lastnosti oljnih semen v smislu tarifne številke 1207 KN, bo moralo predložitveno sodišče ugotoviti, ali spadajo v tarifno številko 1209 ali 1212 KN.

53

Zato je treba spomniti na merila, ki omogočajo razlikovanje med področjema uporabe tarifne številke 1209 in tarifne številke 1212 KN.

54

Tarifna številka 1212 KN se v skladu z njenim besedilom, navedenim v točki 49 te sodbe, uporablja, le če za bučna semena iz postopka v glavni stvari ne bi bilo mogoče uporabiti tarifne številke 1209 KN.

55

Sodišče pa je že pojasnilo, da se tarifna številka 1209 KN, naslovljena „Seme, plodovi in trosi, namenjeni za setev“ nanaša le na rastlinske dele, ki lahko kalijo in ustvarjajo nove rastline. Nasprotno je tarifna številka 1212 kategorija, ki preostane in ki vključuje rastlinska semena, ki niso namenjena za setev, temveč za človeško prehrano (sodba Sunshine Deutschland Handelsgesellschaft, C‑229/06, EU:C:2007:239, točka 30).

56

Sodišče je tako presodilo, da oluščena bučna semena, ki ne morejo več kaliti in so namenjena pekarski industriji, spadajo v tarifno podštevilko 1212 99 80 KN (sodba Sunshine Deutschland Handelsgesellschaft, C‑229/06, EU:C:2007:239, točka 32).

57

Iz navedenega izhaja, da je treba, če bučna semena iz postopka v glavni stvari nimajo lastnosti oljnih semen v smislu tarifne številke 1207 KN, ta uvrstiti v tarifno številko 1209 KN, če lahko ob uvozu še kalijo, in to ne glede na to, da se dejansko uporabljajo za setev ali za človeško prehrano. V nasprotnem primeru je treba navedena semena uvrstiti v tarifno številko 1212 KN.

58

Glede na zgoraj navedeno je treba na prva tri vprašanja odgovoriti, da mora predložitveno sodišče za tarifno uvrstitev bučnih semen iz postopka v glavni stvari najprej ugotoviti, ali se ta običajno uporabljajo za ekstrakcijo jedilnih ali industrijskih olj ali maščob, ne da bi bila zajeta s tarifnimi številkami od 1201 do 1206 KN. Če to drži, je treba navedena semena uvrstiti v tarifno številko 1207 KN zaradi njihove lastnosti oljnih semen, in to ne glede to, da se dejansko uporabljajo za ekstrakcijo jedilnih ali industrijskih olj ali maščob, za setev ali za prehrano ljudi. V nasprotnem primeru je treba navedena semena uvrstiti v tarifno številko 1209 KN, če lahko ob uvozu še kalijo, in to ne glede na to, da se dejansko uporabljajo za setev ali za človeško prehrano, ali v tarifno številko 1212 KN, če ne morejo več kaliti.

59

Predložitveno sodišče se s četrtim vprašanjem sprašuje, ali obstajajo posebni upravni postopki za to, da bi potrdilo EUR.1 učinkovalo pri carinskih organih.

60

Romunska vlada meni, da je treba četrto vprašanje zavreči kot nedopustno, ker naj odgovor ne bi bil koristen za rešitev spora o glavni stvari.

61

Romunska vlada v zvezi s tem trdi, da bučna semena, uvožena iz Kitajske, kakršna so ta iz postopka v glavni stvari, niso zajeta s preferencialnimi tarifnimi ukrepi Evropske unije. Romunska vlada dodaja, da družba ALKA ob vložitvi carinske deklaracije vsekakor ni zaprosila za uporabo preferencialnega tarifnega sistema in ni predložila potrdila o preferencialnem poreklu semena iz postopka v glavni stvari.

62

Člen 94(a) Poslovnika Sodišča določa, da predlog za sprejetje predhodne odločbe vsebuje povzetek predmeta spora in upoštevnih dejstev, kakor jih je ugotovilo predložitveno sodišče, ali vsaj navedbo dejanskih okoliščin, na katerih vprašanja temeljijo.

63

Najprej je treba opozoriti, da se edini upoštevni dejstvi, navedeni v predlogu za sprejetje predhodne odločbe, nanašata, na eni strani, na to, da družba ALKA ob vložitvi carinskih deklaracij ni zaprosila za uporabo preferencialnega tarifnega sistema, in, na drugi strani, to, da ima družba ALKA potrdila o poreklu, na podlagi katerih naj bi bila uvožena semena sproščena v promet.

64

Dalje, potem ko jim je Sodišče postavilo vprašanje v zvezi s tem, družba ALKA, romunska vlada in Komisija v okviru prava Unije niso bile zmožne določiti preferencialnega tarifnega sistema, ki bi se ga lahko uporabilo za uvoz bučnega semena s poreklom iz Kitajske.

65

Nazadnje, in to kljub pisnemu pozivu Sodišča v ta namen, se družba ALKA niti ni sklicevala na to, da je nacionalnim organom posredovala potrdilo o preferencialnem poreklu bučnega semena iz postopka v glavni stvari.

66

Iz zgoraj navedenega izhaja, da je treba četrto vprašanje zavreči kot nedopustno, ker predlog za sprejetje predhodne odločbe ne vsebuje zadostnega povzetka upoštevnih dejstev, na katerih to vprašanje temelji.

67

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (deseti senat) razsodilo:

Predložitveno sodišče mora za tarifno uvrstitev bučnih semen iz postopka v glavni stvari najprej ugotoviti, ali se ta običajno uporabljajo za ekstrakcijo jedilnih ali industrijskih olj ali maščob, ne da bi bila zajeta s tarifnimi številkami od 1201 do 1206 kombinirane nomenklature iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi v različicah, kot zaporedno izhajata iz Uredbe Komisije (ES) št. 1549/2006 z dne 17. oktobra 2006 in Uredbe Komisije (ES) št. 1214/2007 z dne 20. septembra 2007. Če to drži, je treba navedena semena uvrstiti v tarifno številko 1207 kombinirane nomenklature zaradi njihove lastnosti oljnih semen, in to ne glede to, da se dejansko uporabljajo za ekstrakcijo jedilnih ali industrijskih olj ali maščob, za setev ali za prehrano ljudi. V nasprotnem primeru je treba navedena semena uvrstiti v tarifno številko 1209 kombinirane nomenklature, če lahko ob uvozu še kalijo, in to ne glede na to, da se dejansko uporabljajo za setev ali za človeško prehrano, ali v tarifno številko 1212 kombinirane nomenklature, če ne morejo več kaliti.