Zadeva C‑585/13 P
Europäisch-Iranische Handelsbank AG
proti
Svetu Evropske unije
„Pritožba — Omejevalni ukrepi proti Islamski republiki Iranu za preprečitev širjenja jedrskega orožja — Zamrznitev sredstev — Omejitev prenosa sredstev — Pomoč subjektom, uvrščenim na seznam, pri izmikanju ali kršenju omejevalnih ukrepov“
Povzetek – Sodba Sodišča (peti senat) z dne 5. marca 2015
Pritožba – Razlogi – Napačna presoja dejstev in dokazov – Nedopustnost – Nadzor Sodišča nad presojo dejstev in dokazov – Izključitev, razen ob izkrivljanju
(člen 256 PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek)
Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali to širjenje podpirajo – Pooblastilo pristojnih nacionalnih organov, da lahko izdajo splošno odobritev za neko skupino transakcij – Neobstoj
(Uredbi Sveta št. 423/2007, členi od 7 do 10, in št. 961/2010, členi od 16 do 19 in 21)
Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali to širjenje podpirajo – Transakcije, opravljene s posredovanjem subjekta, ki ni vpisan na seznam subjektov – Pogoji za upravičenost
(Uredbi Sveta št. 423/2007, členi od 7 do 10, in št. 961/2010, členi od 16 do 19 in 21)
Pravo Evropske unije – Načela – Pravna varnost – Ureditev unije – Zahteva po jasnosti in predvidljivosti
Pravo Evropske unije – Načela – Varstvo zaupanja v pravo – Pogoji – Jasna zagotovila uprave
Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 48 in 49.)
Na področju skupne zunanje in varnostne politike in natančneje na področju omejevalnih ukrepov proti Iranu, sprejetih zaradi preprečevanja širjenja jedrskega orožja, je sprostitev nekaterih sredstev izjema od načela zamrznitve sredstev, pri čemer mora pristojni organ opraviti presojo za vsak primer posebej in torej ne more izdati splošne odobritve za neko skupino transakcij, v zvezi s katerimi zadevnim subjektom ne bi bilo treba zaprositi za dovoljenje za vsak primer posebej.
Taka ugotovitev izhaja iz jasnega, natančnega in podrobnega besedila členov od 7 do 10 Uredbe št. 423/2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in členov od 16 do 19 in 21 Uredbe št. 961/2010, ki jo je razveljavila, ki določajo v vsakem primeru nadzor pogojev za sprostitev sredstev, ki ga opravi pristojni organ, in odvisno od primera obvestitev odbora za sankcije ali držav članic in Komisije, da te lahko, če je potrebno, ravnajo v skladu z uporabljivimi določbami.
(Glej točke od 76 do 77.) (Glej točki 76 in 77.)
Na področju skupne zunanje in varnostne politike in natančneje na področju omejevalnih ukrepov proti Iranu, sprejetih zaradi preprečevanja širjenja jedrskega orožja, transakcije, opravljene s posredovanjem subjekta, ki ni vpisan na seznam subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, lahko kršijo prepoved, določeno v členu 7(4) Uredbe št. 423/2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu oziroma členu 16(4) Uredbe št. 961/2010, ki jo je razveljavila, kadar so opravljene z namenom izognitve omejevalnim ukrepom.
Polni učinek povezanih določb členov od 7 do 10 Uredbe št. 423/2007 in členov od 16 do 19 in 21 Uredbe št. 961/2010 bi bil namreč ogrožen, če bi neuvrščen subjekt s posredovanjem drugega neuvrščenega subjekta lahko prosto opravil transakcije za poravnavo dolgov ali izvedbo plačil na račun uvrščenega subjekta. Iz tega izhaja, da se mora neuvrščeni subjekt vedno prepričati o zakonitosti takšnih transakcij, pri čemer po potrebi zaprosi za dovoljenje pristojnega nacionalnega organa.
(Glej točki 78 in 79.)
Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 93 in 94.)
Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 95.)
Zadeva C‑585/13 P
Europäisch-Iranische Handelsbank AG
proti
Svetu Evropske unije
„Pritožba — Omejevalni ukrepi proti Islamski republiki Iranu za preprečitev širjenja jedrskega orožja — Zamrznitev sredstev — Omejitev prenosa sredstev — Pomoč subjektom, uvrščenim na seznam, pri izmikanju ali kršenju omejevalnih ukrepov“
Povzetek – Sodba Sodišča (peti senat) z dne 5. marca 2015
Pritožba — Razlogi — Napačna presoja dejstev in dokazov — Nedopustnost — Nadzor Sodišča nad presojo dejstev in dokazov — Izključitev, razen ob izkrivljanju
(člen 256 PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek)
Skupna zunanja in varnostna politika — Omejevalni ukrepi proti Iranu — Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali to širjenje podpirajo — Pooblastilo pristojnih nacionalnih organov, da lahko izdajo splošno odobritev za neko skupino transakcij — Neobstoj
(Uredbi Sveta št. 423/2007, členi od 7 do 10, in št. 961/2010, členi od 16 do 19 in 21)
Skupna zunanja in varnostna politika — Omejevalni ukrepi proti Iranu — Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali to širjenje podpirajo — Transakcije, opravljene s posredovanjem subjekta, ki ni vpisan na seznam subjektov — Pogoji za upravičenost
(Uredbi Sveta št. 423/2007, členi od 7 do 10, in št. 961/2010, členi od 16 do 19 in 21)
Pravo Evropske unije — Načela — Pravna varnost — Ureditev unije — Zahteva po jasnosti in predvidljivosti
Pravo Evropske unije — Načela — Varstvo zaupanja v pravo — Pogoji — Jasna zagotovila uprave
Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 48 in 49.)
Na področju skupne zunanje in varnostne politike in natančneje na področju omejevalnih ukrepov proti Iranu, sprejetih zaradi preprečevanja širjenja jedrskega orožja, je sprostitev nekaterih sredstev izjema od načela zamrznitve sredstev, pri čemer mora pristojni organ opraviti presojo za vsak primer posebej in torej ne more izdati splošne odobritve za neko skupino transakcij, v zvezi s katerimi zadevnim subjektom ne bi bilo treba zaprositi za dovoljenje za vsak primer posebej.
Taka ugotovitev izhaja iz jasnega, natančnega in podrobnega besedila členov od 7 do 10 Uredbe št. 423/2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in členov od 16 do 19 in 21 Uredbe št. 961/2010, ki jo je razveljavila, ki določajo v vsakem primeru nadzor pogojev za sprostitev sredstev, ki ga opravi pristojni organ, in odvisno od primera obvestitev odbora za sankcije ali držav članic in Komisije, da te lahko, če je potrebno, ravnajo v skladu z uporabljivimi določbami.
(Glej točke od 76 do 77.) (Glej točki 76 in 77.)
Na področju skupne zunanje in varnostne politike in natančneje na področju omejevalnih ukrepov proti Iranu, sprejetih zaradi preprečevanja širjenja jedrskega orožja, transakcije, opravljene s posredovanjem subjekta, ki ni vpisan na seznam subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, lahko kršijo prepoved, določeno v členu 7(4) Uredbe št. 423/2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu oziroma členu 16(4) Uredbe št. 961/2010, ki jo je razveljavila, kadar so opravljene z namenom izognitve omejevalnim ukrepom.
Polni učinek povezanih določb členov od 7 do 10 Uredbe št. 423/2007 in členov od 16 do 19 in 21 Uredbe št. 961/2010 bi bil namreč ogrožen, če bi neuvrščen subjekt s posredovanjem drugega neuvrščenega subjekta lahko prosto opravil transakcije za poravnavo dolgov ali izvedbo plačil na račun uvrščenega subjekta. Iz tega izhaja, da se mora neuvrščeni subjekt vedno prepričati o zakonitosti takšnih transakcij, pri čemer po potrebi zaprosi za dovoljenje pristojnega nacionalnega organa.
(Glej točki 78 in 79.)
Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 93 in 94.)
Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 95.)