Zadeva C‑580/13

Coty Germany GmbH

proti

Stadtsparkasse Magdeburg

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesgerichtshof)

„Predhodno odločanje — Intelektualna in industrijska lastnina — Direktiva 2004/48/ES — Člen 8(3)(e) — Prodaja ponarejenega blaga — Pravica do informacij v okviru tožbe zaradi kršitve pravice intelektualne lastnine — Predpis države članice, ki bankam dovoljuje zavrnitev zahteve, ki se nanaša na pridobitev informacij v zvezi z bančnim računom (bančna tajnost)“

Povzetek – Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 16. julija 2015

1. Približevanje zakonodaj – Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine – Direktiva 2004/48 – Obveznost držav članic, da pri prenosu direktiv, zagotovijo pravično ravnotežje med različnimi temeljnimi pravicami, zaščitenimi s pravnim redom Unije – Obveznost nacionalnih organov, da se ne oprejo na razlago teh direktiv, ki so v nasprotju z navedenimi temeljnimi pravicami ali z drugimi splošnimi načeli prava Unije

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 52(1); Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48)

2. Približevanje zakonodaj – Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine – Direktiva 2004/48 – Pravica do informacij v okviru postopkov glede kršitve pravice intelektualne lastnine – Nacionalna določba, ki neomejeno in brezpogojno banki dovoljuje, da s sklicevanjem na bančno tajnost zavrne predložitev, v okviru navedenih postopkov, informacij, ki se nanašajo na ime in naslov imetnika računa – Nedopustnost – Preverjanje, s strani nacionalnega sodišča, obstoja drugih pravnih sredstev v zadevnem notranjem pravu, ki pristojnim sodnim organom omogočajo naložitev predložitve potrebnih informacij

   (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48, sedemnajsta uvodna izjava in člen 8(1) in (3)(e))

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 33 in 34.)

2.  Člen 8(3)(e) Direktive 2004/48 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni določbi, kot je zadevna iz postopka v glavni stvari, ki banki neomejeno in brezpogojno dovoljuje, da s sklicevanjem na bančno tajnost zavrne predložitev informacij o imenu in naslovu imetnika računa na podlagi člena 8(1)(c) te direktive.

   Tako neomejeno in brezpogojno dovoljenje za sklicevanje na bančno tajnost namreč lahko preprečuje, da bi se v postopkih, določenih z Direktivo 2004/48 in pri ukrepih, ki jih sprejmejo pristojni nacionalni organi, zlasti kadar ti želijo odrediti predložitev potrebnih informacij v skladu s členom 8(1) te direktive, ustrezno upoštevale posebne značilnosti vsake pravice intelektualne lastnine in, če je primerno, namerni ali nenamerni značaj kršitve. Iz tega sledi, da lahko tako dovoljenje z obveznostjo, ki jo ima banka, da spoštuje bančno tajnost, v okviru člena 8 Direktive 2004/48 resno krši učinkovito izvrševanje temeljne pravice intelektualne lastnine in to na račun pravice oseb iz člena 8(1) Direktive 2004/48 do varstva njihovih osebnih podatkov. Taka nacionalna odločba, če se obravnava ločeno, lahko povzroči resno kršitev temeljne pravice do učinkovitega pravnega sredstva in končno pravice intelektualne lastnine, ki ju imajo imetniki teh pravic, in da tako ne spoštuje zahteve po zagotavljanju pravičnega ravnovesja med različnimi temeljnimi pravicami, ki se usklajujejo v členu 8 Direktive 2004/48.

   Vendar mora predložitveno sodišče preveriti, ali glede na okoliščine primera v nacionalni zakonodaji obstajajo druga pravna sredstva, na podlagi katerih bi lahko pristojni sodni organi odredili, naj se predložijo potrebne informacije o istovetnosti oseb, na katere se nanaša člen 8(1) Direktive 2004/48, glede na posebne značilnosti vsakega primera v skladu z njeno uvodno izjavo 17.

   (Glej točke od 39 do 43 in izrek.)

Zadeva C‑580/13

Coty Germany GmbH

proti

Stadtsparkasse Magdeburg

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesgerichtshof)

„Predhodno odločanje — Intelektualna in industrijska lastnina — Direktiva 2004/48/ES — Člen 8(3)(e) — Prodaja ponarejenega blaga — Pravica do informacij v okviru tožbe zaradi kršitve pravice intelektualne lastnine — Predpis države članice, ki bankam dovoljuje zavrnitev zahteve, ki se nanaša na pridobitev informacij v zvezi z bančnim računom (bančna tajnost)“

Povzetek – Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 16. julija 2015

1. Približevanje zakonodaj – Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine – Direktiva 2004/48 – Obveznost držav članic, da pri prenosu direktiv, zagotovijo pravično ravnotežje med različnimi temeljnimi pravicami, zaščitenimi s pravnim redom Unije – Obveznost nacionalnih organov, da se ne oprejo na razlago teh direktiv, ki so v nasprotju z navedenimi temeljnimi pravicami ali z drugimi splošnimi načeli prava Unije

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 52(1); Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48)

2. Približevanje zakonodaj – Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine – Direktiva 2004/48 – Pravica do informacij v okviru postopkov glede kršitve pravice intelektualne lastnine – Nacionalna določba, ki neomejeno in brezpogojno banki dovoljuje, da s sklicevanjem na bančno tajnost zavrne predložitev, v okviru navedenih postopkov, informacij, ki se nanašajo na ime in naslov imetnika računa – Nedopustnost – Preverjanje, s strani nacionalnega sodišča, obstoja drugih pravnih sredstev v zadevnem notranjem pravu, ki pristojnim sodnim organom omogočajo naložitev predložitve potrebnih informacij

   (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48, sedemnajsta uvodna izjava in člen 8(1) in (3)(e))

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 33 in 34.)

2.  Člen 8(3)(e) Direktive 2004/48 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni določbi, kot je zadevna iz postopka v glavni stvari, ki banki neomejeno in brezpogojno dovoljuje, da s sklicevanjem na bančno tajnost zavrne predložitev informacij o imenu in naslovu imetnika računa na podlagi člena 8(1)(c) te direktive.

   Tako neomejeno in brezpogojno dovoljenje za sklicevanje na bančno tajnost namreč lahko preprečuje, da bi se v postopkih, določenih z Direktivo 2004/48 in pri ukrepih, ki jih sprejmejo pristojni nacionalni organi, zlasti kadar ti želijo odrediti predložitev potrebnih informacij v skladu s členom 8(1) te direktive, ustrezno upoštevale posebne značilnosti vsake pravice intelektualne lastnine in, če je primerno, namerni ali nenamerni značaj kršitve. Iz tega sledi, da lahko tako dovoljenje z obveznostjo, ki jo ima banka, da spoštuje bančno tajnost, v okviru člena 8 Direktive 2004/48 resno krši učinkovito izvrševanje temeljne pravice intelektualne lastnine in to na račun pravice oseb iz člena 8(1) Direktive 2004/48 do varstva njihovih osebnih podatkov. Taka nacionalna odločba, če se obravnava ločeno, lahko povzroči resno kršitev temeljne pravice do učinkovitega pravnega sredstva in končno pravice intelektualne lastnine, ki ju imajo imetniki teh pravic, in da tako ne spoštuje zahteve po zagotavljanju pravičnega ravnovesja med različnimi temeljnimi pravicami, ki se usklajujejo v členu 8 Direktive 2004/48.

   Vendar mora predložitveno sodišče preveriti, ali glede na okoliščine primera v nacionalni zakonodaji obstajajo druga pravna sredstva, na podlagi katerih bi lahko pristojni sodni organi odredili, naj se predložijo potrebne informacije o istovetnosti oseb, na katere se nanaša člen 8(1) Direktive 2004/48, glede na posebne značilnosti vsakega primera v skladu z njeno uvodno izjavo 17.

   (Glej točke od 39 do 43 in izrek.)