—

za češko vlado M. Smolek, J. Vláčil in J. Vitáková, agenti,

—

za Evropsko komisijo P. Ondrůšek in P. Rossi, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 126(1) Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL L 30, str. 16).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Hoštická a.s., J. Haškovcem in kmetijskim združenjem Zemědělské družstvo Senice na Hané na eni strani ter Česká republika – Ministerstvo zemědělství (Češka republika – ministrstvo za kmetijstvo) na drugi zaradi odškodninskega zahtevka za povrnitev škode, nastale zaradi metode za odobritev ločenega plačila za sladkor (v nadaljevanju: LPS), določene s češkim pravom.

3

V skladu s členom 1 Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 40, str. 269), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 319/2006 z dne 20. februarja 2006 (UL L 58, str. 32), Uredbo Sveta (ES) št. 2011/2006 z dne 19. decembra 2006 (UL L 384, str. 1) in Uredbo Sveta (ES) št. 2012/2006 z dne 19. decembra 2006 (UL L 384, str. 8, v nadaljevanju: Uredba št. 1782/2003), ta uredba določa:

„[…]

[…]“.

4

V členu 2, točki (d) in (g), te uredbe sta ti opredelitvi:

[…]

5

Člen 143ba Uredbe št. 1782/2003 je bil vstavljen s členom 1, točka 17, Uredbe št. 319/2006 ter spremenjen s členom 1, točka 2, Uredbe št. 2011/2006 in členom 1, točka 17, Uredbe št. 2012/2006. Ta člen 143ba, naslovljen „Ločeno plačilo za sladkor“, določa:

„1.   Z odstopanjem od člena 143b se lahko nove države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, do 30. aprila 2006 odločijo, da za obdobje 2006–2010 dodelijo ločeno plačilo za sladkor kmetom, ki so upravičeni do sredstev iz sheme enotnega plačila na površino. Odobri se ob upoštevanju reprezentativnega obdobja enega ali več tržnih let 2004/05, 2005/06 in 2006/07, ki je lahko različno za vsak proizvod in ga določijo države članice pred 30. aprilom 2006, ter na podlagi meril, ki so objektivna in niso diskriminacijska, kot so:

[…]“.

6

Vrstica Priloge I k Uredbi št. 1782/2003, ki se nanaša na „Sladkorno peso, sladkorni trs in cikorijo, ki se uporabljajo za proizvodnjo sladkorja ali inulinskega sirupa“, določa:

7

V uvodnih izjavah 1, 2, 4, 7 in 9 Uredbe št. 319/2006 je navedeno:

[…]

[…]

[…]

8

Uredba št. 1782/2003 je bila razveljavljena in nadomeščena z Uredbo št. 73/2009.

9

V uvodni izjavi 2 Uredbe št. 73/2009 je navedeno:

„Izkušnje, pridobljene pri izvajanju [Uredbe št. 1782/2003], zlasti kažejo, da je treba nekatere prvine mehanizma podpor prilagoditi. Zlasti bi bilo treba razširiti proizvodno nevezanost neposredne podpore in poenostaviti delovanje sheme enotnega plačila. […]“

10

Člen 1 te uredbe določa:

„[…]

[…]“.

11

Besedilo člena 2, točki (d) in (g), te uredbe je enako besedilu ustrezne določbe Uredbe št. 1782/2003.

12

Člen 126(1) Uredbe št. 73/2009, naslovljen „Ločeno plačilo za sladkor“, določa:

„Če je nova država uporabila možnost iz člena 143ba Uredbe št. 1782/2003, odobri ločeno plačilo za sladkor kmetom, ki so do tega upravičeni v okviru sheme enotnega plačila na površino. To plačilo se odobri na podlagi meril, ki so jih zadevne države članice sprejele v letih 2006 in 2007.“

13

Vrstica Priloge I k tej uredbi, ki se nanaša na „Sladkorno peso, sladkorni trs in cikorijo, ki se uporabljajo za proizvodnjo sladkorja ali inulinskega sirupa“, določa:

14

Vladna uredba št. 45/2007 v različici, ki je veljala 1. januarja 2010, določa pogoje za odobritev LPS.

15

Člen 2 vladne uredbe št. 45/2007, naslovljen „Vlagatelj vloge za odobritev plačila za sladkor“, določa:

[…].“

16

Člen 4 te vladne uredbe, naslovljen „Odobritev plačila za sladkor“, določa:

„1.   Sklad vlagatelju odobri plačilo za sladkor za zadevno koledarsko leto na podlagi količine sladkorne pese, ki je bila s proizvajalcem sladkorja dogovorjena v pogodbi za tržno leto 2005/2006 o dobavi sladkorne pese A in sladkorne pese B, namenjene proizvodnji sladkorja A in sladkorja B, ter ki se izračuna na podlagi 16‑odstotne vsebnosti sladkorja.

2.   Višina plačila za sladkor za zadevno koledarsko leto za eno tono sladkorne pese temelji na skupnem znesku plačila za sladkor, določenem za zadevno koledarsko leto v skladu z zakonodajo Evropske skupnosti, ki se neposredno uporablja, ter na skupni količini sladkorne pese za proizvodnjo sladkorja A in sladkorja B, dogovorjeni s proizvajalcem sladkorja v pogodbah za tržno leto 2005/2006 o dobavi sladkorne pese A in sladkorne pese B ter izračunani na podlagi 16‑odstotne vsebnosti sladkorja.

[…]“

17

Tožeče stranke v sporu o glavni stvari pridelujejo sladkorno peso za prodajo proizvajalcem sladkorja. Od Ministerstvo zemědělství so prejele LPS v skladu z vladno uredbo št. 45/2007, ki določa pogoje za odobritev tega plačila pridelovalcem sladkorne pese.

18

Tožeče stranke v sporu o glavni stvari so pri predložitvenem sodišču vložile odškodninski zahtevek za povrnitev škode, nastale zaradi uporabe pravil za odobritev LPS, kakor so določena s to vladno uredbo, saj naj bi ta pravila kršila upoštevne določbe prava Unije, in sicer člen 126 Uredbe št. 73/2009.

19

Zlasti izpodbijajo znesek plačila, ki so ga prejele na podlagi LPS, ker naj bi bil izračunan na podlagi napačnega reprezentativnega obdobja, in sicer tržnega leta 2005/2006. Trdijo, da bi moralo biti v skladu s členom 126 Uredbe št. 73/2009 LPS odobreno na podlagi trenutnega referenčnega obdobja, to je tržnega leta pred letom odobritve tega plačila.

20

Tožeče stranke v sporu o glavni stvari menijo, da se je zakonodajalec Unije, čeprav člen 126 Uredbe št. 73/2009 določa, da se LPS odobri na podlagi meril, sprejetih v letih 2006 in 2007, s tem skliceval le na merila, ki so jih države članice določile v skladu s členom 143ba Uredbe št. 1782/2003 za izračunavanje zneska plačila, to je obdelano površino, obseg proizvodnje ali kombinacijo tega dvojega. Člen 126 Uredbe št. 73/2009 naj ne bi vseboval nikakršne zahteve za uporabo istega reprezentativnega obdobja za odobritev pomoči, ki se nanašajo na posamezna tržna leta. Navedene tožeče stranke trdijo, da Uredba št. 73/2009 dosledno razlikuje med „merili“ in „reprezentativnim obdobjem“, kot je razvidno na primer iz členov 128 in 129 te uredbe. Menijo, da je njihova razlaga pravilna, ker je treba zagotoviti, da med proizvajalci ni diskriminacije.

21

Tožena stranka iz spora o glavni stvari trdi, da je LPS proizvodno nevezano plačilo. Zato naj, nasprotno kot to trdijo tožeče stranke v sporu o glavni stvari, glede LPS ne bi veljalo, da mora biti izračunano na podlagi trenutne pridelave sladkorne pese in odobreno samo tistim kmetom, ki jo še vedno pridelujejo. Ta razlika med vezanim in nevezanim plačilom naj bi bila jasno določena v Uredbi št. 73/2009. Cilj reforme trga sladkorja, ki se je začela leta 2006, naj bi bil ohraniti obstoječi obseg pridelave sladkorne pese, ne pa spodbuditi njegovega povečanja. Zato naj ne bi bilo treba uporabljati trenutnih podatkov o pridelavi. Poleg tega naj bi se s členom 126 Uredbe št. 73/2009 uvedlo proizvodno nevezano plačilo. Tako naj bi pojem „merila, ki so jih zadevne države članice sprejele v letih 2006 in 2007“ ne le glede na besedilo, temveč tudi glede na cilj te določbe, zajemal vse modalitete metode za dodelitev in odobritev LPS, ki so določene v členu 143ba(1) Uredbe št. 1782/2003, in sicer tako „reprezentativno obdobje“ kot „objektivna in nediskriminatorna merila“.

22

V teh okoliščinah je Obvodní soud pro Prahu 1 prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

23

Predložitveno sodišče z vprašanjema, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 126(1) Uredbe št. 73/2009 razlagati tako, da pojem „merila, ki so jih zadevne države članice sprejele v letih 2006 in 2007“ zajema tudi tržno leto, ki so ga morale države članice na podlagi člena 143ba(1) Uredbe št. 1782/2003 izbrati pred 30. aprilom 2006 kot reprezentativno obdobje za odobritev LPS.

24

Najprej je treba spomniti, da Uredba št. 1782/2003 v skladu s členom 1 med drugim določa skupna pravila o neposrednih plačilih iz shem dohodkovne podpore v okviru skupne kmetijske politike, dohodkovno podporo za kmete – to je shemo enotnega plačila – in prehodno poenostavljeno dohodkovno podporo za kmete v novih državah članicah, ki so k Evropski uniji pristopile v letih 2004 in 2007 in ki so naštete v členu 2(g) te uredbe (v nadaljevanju: nove države članice) – to je shemo enotnega plačila na površino. V skladu s členoma 143a in 143b navedene uredbe se neposredna plačila ali, če je potrebno, shema enotnega plačila na površino v teh novih državah članicah uvedejo postopoma (glej v tem smislu sodbo Bábolna, C‑115/10, EU:C:2011:376, točki 33 in 34, in sklep Brunovskis, C‑650/11, EU:C:2013:7, točko 15).

25

V skladu s členom 143ba(1) navedene uredbe so se lahko nove države članice, ki so se odločile za uporabo sheme enotnega plačila na površino, „do 30. aprila 2006“ odločile, da dodelijo LPS kmetom, ki so upravičeni do sredstev iz te sheme.

26

Iz tega sledi, da Uredba št. 1782/2003 državam članicam v okviru reforme skupne kmetijske politike podeljuje določeno diskrecijsko pravico pri odobritvi LPS. Vendar morajo pri izvrševanju te diskrecijske pravice te države članice spoštovati dva pogoja. Prvič, te države članice morajo glede teh plačil uporabljati objektivna in nediskriminatorna merila (glej v tem smislu sodbo Uzonyi, C‑133/09, EU:C:2010:563, točka 29). Drugič, nove države članice so morale pred 30. aprilom 2006 določiti tudi reprezentativno obdobje ali obdobja, ki se upoštevajo za odobritev takega plačila, pri čemer so lahko izbrale med tržnimi leti, naštetimi v členu 143ba(1) te uredbe, in sicer 2004/2005, 2005/2006 in 2006/2007.

27

V skladu s členom 126(1) Uredbe št. 73/2009 te nove države članice, ki so uporabile možnost iz člena 143ba(1) Uredbe št. 1782/2003 odobriti LPS, to plačilo še vedno zagotavljajo.

28

V zvezi s tem je treba opozoriti, da v nasprotju z zadnjenavedeno določbo člen 126 Uredbe št. 73/2009 določa samo, da je LPS odobreno na podlagi „meril, ki so jih zadevne države članice sprejele v letih 2006 in 2007“, ne da bi bilo v njegovem besedilu izrecno navedeno reprezentativno obdobje, ki ga je treba upoštevati.

29

Vendar je v skladu z ustaljeno sodno prakso pri razlagi določb prava Unije treba upoštevati ne le njihovo besedilo, temveč tudi cilje ureditve, katere del so, in njihovo sobesedilo (sodba Maatschap Schonewille-Prins, C‑45/05, EU:C:2007:296, točka 30 in navedena sodna praksa).

30

Najprej, v zvezi s ciljem Uredbe št. 1782/2003 je Sodišče že razsodilo, da se je s to uredbo želel omogočiti postopen prehod iz podpore za proizvodnjo na podporo za proizvajalce, zlasti z uvedbo nevezane dohodkovne podpore za vsako kmetijsko gospodarstvo (glej v tem smislu sodbo Panellinios Syndesmos Viomichanion Metapoiisis Kapnou, C‑373/11, EU:C:2013:567, točka 17). Iz uvodne izjave 2 Uredbe št. 73/2009 je razvidno, da ima ta uredba isti cilj.

31

Dalje, treba je dodati, da je, kot je navedeno uvodni izjavi 1 Uredbe št. 319/2006, zakonodajalec Unije leta 2006 začel izvajati pomembno reformo skupne ureditve trga za sladkor. Ta reforma se je izražala zlasti v znatnem znižanju institucionalne zaščitne cene za sladkor Skupnosti.

32

Kar zadeva LPS, ki je bilo uvedeno z Uredbo št. 319/2006, pa je njegov namen, kot je razvidno iz uvodnih izjav 2 in 9 te uredbe, nadomestiti izgubo dohodka, ki so jo pridelovalci sladkorne pese in cikorije v novih državah članicah, ki so od pristopa naprej uživali cenovno podporo v okviru skupne ureditve trga za sladkor, utrpeli zaradi reforme te ureditve trga. V teh okoliščinah je treba za člen 143ba Uredbe št. 1782/2003 in člen 126 Uredbe št. 73/2009 šteti, da je njun cilj podpora kmetom, ki so bili upravičenci iz ukrepov za podporo trga sladkorja pred reformo iz leta 2006.

33

Poleg tega je iz uvodne izjave 7 Uredbe št. 319/2006 razvidno, da je treba raven dohodkovne podpore posameznemu kmetu izračunati na osnovi podpore, ki jo je kmet dobil v okviru skupne ureditve trga v sektorju sladkorja za obdobje enega ali več tržnih let, ki jih določijo države članice same.

34

V zvezi s tem člen 143ba(1) Uredbe št. 1782/2003 kot obdobja, med katerimi so lahko države članice izbirale za določitev referenčnega obdobja za odobritev LPS, izrecno navaja tržna leta 2004/2005, 2005/2006 in 2006/2007. Poleg tega so morale zadevne države članice, kot v svojih stališčih pravilno trdi Evropska komisija, to referenčno obdobje dokončno določiti pred 30. aprilom 2006.

35

Glede tega je treba ugotoviti, da gre pri teh tržnih letih za obdobje, v katerem so kmetje uživali institucionalne zaščitne cene za sladkor Skupnosti.

36

Nazadnje, v zvezi s sobesedilom člena 126 Uredbe št. 73/2009 je treba ugotoviti, da je iz Priloge I k uredbama št. 1782/2003 in št. 73/2009 jasno razvidno, da je LPS dohodkovna podpora za kmete v novih državah članicah, ki se odobri kot „proizvodno nevezano plačilo“. Taka plačila pa se glede na cilj, ki je naveden v točki 30 te sodbe, štejejo za plačila, katerih znesek ni odvisen od dejanske proizvodnje kmeta. To pa je podano ravno tedaj, ko je znesek LPS izračunan na podlagi podatkov o proizvodnji iz nekega prejšnjega obdobja ali na podlagi površine, ki je bila v takem obdobju namenjena za pridelavo sladkorne pese, ki se uporablja za proizvodnjo sladkorja.

37

V teh okoliščinah člena 126(1) Uredbe št. 73/2009 ni mogoče razlagati tako, da se za odobritev LPS nanaša na reprezentativno obdobje, ki ne bi bilo eno od tržnih let, naštetih v členu 143ba(1) Uredbe št. 1782/2003, in ki so ga morale zadevne države članice v skladu s to določbo dokončno izbrati pred 30. aprilom 2006.

38

Glede na vse navedeno je treba na vprašanji odgovoriti, da je treba člen 126(1) Uredbe št. 73/2009 razlagati tako, da pojem „merila, ki so jih zadevne države članice sprejele v letih 2006 in 2007“ zajema tudi tržno leto, ki so ga morale države članice na podlagi člena 143ba(1) Uredbe št. 1782/2003 izbrati pred 30. aprilom 2006 kot reprezentativno obdobje za odobritev LPS.

39

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (deveti senat) razsodilo:

Člen 126(1) Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 je treba razlagati tako, da pojem „merila, ki so jih zadevne države članice sprejele v letih 2006 in 2007“ zajema tudi tržno leto, ki so ga morale te države članice na podlagi člena 143ba(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 319/2006 z dne 20. februarja 2006, Uredbo Sveta (ES) št. 2011/2006 z dne 19. decembra 2006 in Uredbo Sveta (ES) št. 2012/2006 z dne 19. decembra 2006, izbrati pred 30. aprilom 2006 kot reprezentativno obdobje za odobritev ločenega plačila za sladkor.