Zadeva C‑529/13
Georg Felber
proti
Bundesministerin für Unterricht, Kunst und Kultur
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Verwaltungsgerichtshof)
„Predhodno odločanje — Socialna politika — Direktiva 2000/78/ES — Člena 2(1) in (2)(a), ter 6(1) in (2) — Različno obravnavanje na podlagi starosti — Javni uslužbenci — Pokojninsko zavarovanje — Nacionalna ureditev, ki izključuje upoštevanje obdobij šolanja, dopolnjenih pred 18. letom starosti“
Povzetek – Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 21. januarja 2015
Socialna politika – Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu – Direktiva 2000/78 – Področje uporabe – Pokojninsko zavarovanje – Prihodnja gotovinska ugodnost, ki jo delodajalec izplača uradnikom zaradi zaposlitve pri slednjem – Vključitev
(člen 157(2) PDEU; Direktiva Sveta 2000/78, uvodna izjava 13 in člen 3(1)(c) in (e))
Socialna politika – Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu – Direktiva 2000/78 – Nacionalna ureditev, s katero je uvedeno različno obravnavanje zaradi starosti – Izključitev upoštevanja obdobij šolanja, ki jih uradnik dopolni pred 18 letom, za namene dodelitve pravice do pokojnine in izračun zneska starostne pokojnine – Utemeljitev na podlagi legitimnih ciljev v zvezi s politiko zaposlovanja in trgom dela – Sredstvo, primerno za izvedbo tega cilja
(Direktiva Sveta 2000/78, členi 2(1), 2(a) in 6(1))
Direktivo 2000/78 o splošnem okviru enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu je treba ob upoštevanju členov 3(1)(c) in (3) v povezavi z uvodno izjavo 13 te direktive razlagati tako, da ne zajema sistemov socialnega zavarovanja in socialnega varstva, katerih ugodnosti se ne štejejo za plačilo v smislu opredelitve tega pojma, ki velja pri uporabi člena 157(2) PDEU.
Pojem plačilo v smislu člena 157(2) PDEU pomeni vse sedanje in prihodnje prejemke v denarju ali naravi, ki jih delavec zaradi zaposlitve prejme od delodajalca, čeprav le posredno.
Znesek pokojnine je odvisen od obdobja službovanja, obdobij, ki se vštevajo v pokojninsko dobo, in višine plačila uradnika. Pokojnina je bodoče plačilo v denarju, ki ga delodajalec nakaže svojim zaposlenim, kot neposredna posledica njihovega zaposlitvenega razmerja. Za to pokojnino se v nacionalnem pravu šteje, da gre za plačilo, ki se ga vedno znova nakazuje v okviru zaposlitvenega razmerja, ki se nadaljuje po tem, ko uradnik postane upravičen do pokojnine. Ta pokojnina zato pomeni plačilo v smislu člena 157(2) PDEU.
(Glej točke 20, 21 in 23.)
Člena 2(1) in (2)(a) ter 6(1) Direktive 2000/78 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta nacionalni zakonodaji, kot je ta v zadevi v glavni stvari, v skladu s katero se za namene priznanja pravice do pokojnine in izračuna zneska njegove pokojnine ne upoštevajo obdobja šolanja uradnika, končana pred dopolnjenim 18. letom starosti, če je na eni strani objektivno in razumno utemeljena z legitimnim ciljem v zvezi z zaposlovalno politiko in trgom dela ter na drugi predstavlja primeren in nujen način uresničevanja tega cilja.
Četudi navedena ureditev uvaja različno obravnavanje, ki neposredno temelji na merilu starosti v smislu člena 2(1) in (2)(a) Direktive 2000/78, je to različno obravnavanje vseeno mogoče utemeljiti v smislu člena 6(1) te direktive.
V zvezi s tem je treba navesti, da je neupoštevanje obdobij šolanja pred dopolnjenim 18. letom starosti na podlagi te določbe primerno za zagotavljanje legitimnega cilja, ki je sprejetje politike zaposlovanja, ki vsem osebam, vključenim v pokojninski sistem za uradnike omogoča, da vanj začnejo prispevati ob isti starosti, da pridobijo pravico do prejemanja polne pokojnine in tako zagotovijo enako obravnavanje uradnikov.
Poleg tega je nacionalna ureditev v zadevi v glavni stvari koherentna glede utemeljitve, da se iz izračuna pokojnine izključi obdobja, v katerih zadevna stranka ne plačuje prispevkov v pokojninski sistem.
V teh okoliščinah, ob upoštevanju, da imajo države članice široko polje proste presoje ne le pri izbiri glede sledenja določenemu cilju na področju socialne in zaposlovalne politike, temveč tudi pri sprejemanju ukrepov, s katerimi se lahko ta uresniči, je ukrep, kot je omenjeni, primeren za dosego navedenih ciljev, in ne presega tistega, kar je nujno za doseganje tega cilja.
(Glej točke 27, 28, 35, 37, 39 in 40 ter izrek.)
Zadeva C‑529/13
Georg Felber
proti
Bundesministerin für Unterricht, Kunst und Kultur
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Verwaltungsgerichtshof)
„Predhodno odločanje — Socialna politika — Direktiva 2000/78/ES — Člena 2(1) in (2)(a), ter 6(1) in (2) — Različno obravnavanje na podlagi starosti — Javni uslužbenci — Pokojninsko zavarovanje — Nacionalna ureditev, ki izključuje upoštevanje obdobij šolanja, dopolnjenih pred 18. letom starosti“
Povzetek – Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 21. januarja 2015
Socialna politika — Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu — Direktiva 2000/78 — Področje uporabe — Pokojninsko zavarovanje — Prihodnja gotovinska ugodnost, ki jo delodajalec izplača uradnikom zaradi zaposlitve pri slednjem — Vključitev
(člen 157(2) PDEU; Direktiva Sveta 2000/78, uvodna izjava 13 in člen 3(1)(c) in (e))
Socialna politika — Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu — Direktiva 2000/78 — Nacionalna ureditev, s katero je uvedeno različno obravnavanje zaradi starosti — Izključitev upoštevanja obdobij šolanja, ki jih uradnik dopolni pred 18 letom, za namene dodelitve pravice do pokojnine in izračun zneska starostne pokojnine — Utemeljitev na podlagi legitimnih ciljev v zvezi s politiko zaposlovanja in trgom dela — Sredstvo, primerno za izvedbo tega cilja
(Direktiva Sveta 2000/78, členi 2(1), 2(a) in 6(1))
Direktivo 2000/78 o splošnem okviru enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu je treba ob upoštevanju členov 3(1)(c) in (3) v povezavi z uvodno izjavo 13 te direktive razlagati tako, da ne zajema sistemov socialnega zavarovanja in socialnega varstva, katerih ugodnosti se ne štejejo za plačilo v smislu opredelitve tega pojma, ki velja pri uporabi člena 157(2) PDEU.
Pojem plačilo v smislu člena 157(2) PDEU pomeni vse sedanje in prihodnje prejemke v denarju ali naravi, ki jih delavec zaradi zaposlitve prejme od delodajalca, čeprav le posredno.
Znesek pokojnine je odvisen od obdobja službovanja, obdobij, ki se vštevajo v pokojninsko dobo, in višine plačila uradnika. Pokojnina je bodoče plačilo v denarju, ki ga delodajalec nakaže svojim zaposlenim, kot neposredna posledica njihovega zaposlitvenega razmerja. Za to pokojnino se v nacionalnem pravu šteje, da gre za plačilo, ki se ga vedno znova nakazuje v okviru zaposlitvenega razmerja, ki se nadaljuje po tem, ko uradnik postane upravičen do pokojnine. Ta pokojnina zato pomeni plačilo v smislu člena 157(2) PDEU.
(Glej točke 20, 21 in 23.)
Člena 2(1) in (2)(a) ter 6(1) Direktive 2000/78 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta nacionalni zakonodaji, kot je ta v zadevi v glavni stvari, v skladu s katero se za namene priznanja pravice do pokojnine in izračuna zneska njegove pokojnine ne upoštevajo obdobja šolanja uradnika, končana pred dopolnjenim 18. letom starosti, če je na eni strani objektivno in razumno utemeljena z legitimnim ciljem v zvezi z zaposlovalno politiko in trgom dela ter na drugi predstavlja primeren in nujen način uresničevanja tega cilja.
Četudi navedena ureditev uvaja različno obravnavanje, ki neposredno temelji na merilu starosti v smislu člena 2(1) in (2)(a) Direktive 2000/78, je to različno obravnavanje vseeno mogoče utemeljiti v smislu člena 6(1) te direktive.
V zvezi s tem je treba navesti, da je neupoštevanje obdobij šolanja pred dopolnjenim 18. letom starosti na podlagi te določbe primerno za zagotavljanje legitimnega cilja, ki je sprejetje politike zaposlovanja, ki vsem osebam, vključenim v pokojninski sistem za uradnike omogoča, da vanj začnejo prispevati ob isti starosti, da pridobijo pravico do prejemanja polne pokojnine in tako zagotovijo enako obravnavanje uradnikov.
Poleg tega je nacionalna ureditev v zadevi v glavni stvari koherentna glede utemeljitve, da se iz izračuna pokojnine izključi obdobja, v katerih zadevna stranka ne plačuje prispevkov v pokojninski sistem.
V teh okoliščinah, ob upoštevanju, da imajo države članice široko polje proste presoje ne le pri izbiri glede sledenja določenemu cilju na področju socialne in zaposlovalne politike, temveč tudi pri sprejemanju ukrepov, s katerimi se lahko ta uresniči, je ukrep, kot je omenjeni, primeren za dosego navedenih ciljev, in ne presega tistega, kar je nujno za doseganje tega cilja.
(Glej točke 27, 28, 35, 37, 39 in 40 ter izrek.)