Affaire C‑437/13

Unitrading Ltd

contre

Staatssecretaris van Financiën

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden)

„Predhodno odločanje — Carinski zakonik Skupnosti — Zahtevek za plačilo uvoznih dajatev — Poreklo blaga — Dokazna sredstva — Listina Evropske unije o temeljnih pravicah — Člen 47 — Pravica do obrambe — Pravica do učinkovitega sodnega varstva — Postopkovnopravna avtonomija držav članic“

Povzetek – Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 23. oktobra 2014

Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Zahtevek za plačilo uvoznih dajatev – Dokaz o porekla uvoženega blaga, ki se opira na izide preiskave, ki jo je opravila tretja oseba, ki pa o tem ni želela razkrila dodatnih informacij – Nepreveritev ugotovitev s strani nacionalnega sodišča – Dopustnost – Presoja nacionalnega sodišča – Pogoji

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47)

Člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da se dokaz o izvoru uvoženega blaga, ki so ga na podlagi nacionalnih procesnih predpisov predložili carinski organi, opira na izide preiskav, ki jih je opravila tretja oseba in glede katerih ta tretja oseba noče predložiti dodatnih informacij ne carinskim organom, ne carinskemu deklarantu, zaradi česar je oteženo ali onemogočeno preverjanje ali izpodbijanje pravilnosti uporabljenih ugotovitev, pod pogojem, da sta bili spoštovani načeli učinkovitosti in enakovrednosti.

Če namreč zadevna stranka lahko veljavno izpodbija upoštevnost dokaznega sredstva, ki ga ne more popolnoma preveriti nobena stranka v postopku, niti sodišče, ki v zadevi odloča, zlasti z zatrjevanjem, da je to dokazno sredstvo le posredni dokaz za zatrjevana dejstva, in z navajanjem drugih dokazov, ki lahko potrdijo njene trditve, ki se v zvezi s tem razlikujejo, pravica te osebe do učinkovitega sodnega varstva iz člena 47 Listine načeloma ni kršena. Ker člen 245 Carinskega zakonika v tem okviru določa, da določbe v zvezi z izvajanjem pritožb iz člena 243 tega zakonika sprejmejo države članice, notranji pravni redi posamezne države članice določijo natančna procesna pravila za te pritožbe, ta pravila pa ne smejo biti manj ugodna od tistih, ki se nanašajo na podobna pravna sredstva na podlagi nacionalnega prava (načelo enakovrednosti), in ne smejo praktično onemogočati ali čezmerno oteževati izvrševanja pravic, ki jih priznava pravni red Skupnosti (načelo učinkovitosti). Da bi nacionalno sodišče zagotovilo spoštovanje načela učinkovitosti, mora – če ugotovi, da lahko dejstvo, da carinski dolžnik nosi dokazno breme o izvoru prijavljenega blaga s tem, da se mu nalaga izpodbijanje upoštevnosti posrednega dokaza, ki so ga uporabili carinski organi, onemogoči ali čezmerno oteži predložitev takega dokaza, zlasti ker se ta posredni dokaz nanaša na podatke, s katerimi dolžnik ne more razpolagati – uporabiti vsa procesnopravna sredstva, ki jih daje na voljo nacionalno pravo, med katerimi je tudi odreditev potrebnih pripravljalnih ukrepov. Vendar če nacionalno sodišče, potem ko je uporabilo vsa procesnopravna sredstva, ki jih daje na voljo nacionalno pravo, ugotovi, da je resnični izvor zadevnega blaga drugačen od tistega, ki je naveden v deklaraciji, in da je naložitev plačila dodatne carinske dajatve ali celo globe carinskemu deklarantu torej upravičena – člen 47 Listine ne nasprotuje temu, da navedeno sodišče sprejme odločbo v tem smislu.

Ob predpostavki, da carinski organi ne morejo dati dodatnih informacij glede zadevnih preiskav, je treba vprašanje, ali morajo carinski organi ugoditi prošnji zadevne osebe, da se na njene stroške opravijo preiskave zadevnega blaga v državi, ki je v deklaraciji navedena kot država izvora, ter vprašanje, ali je pomembno, da so bili za določen čas shranjeni deli vzorcev blaga, s katerimi bi zadevna oseba lahko razpolagala zato, da bi jih preveril drug laboratorij, in v primeru pritrdilnega odgovora vprašanje, ali morajo carinski organi zadevno osebo obvestiti, da obstajajo shranjeni kontrolni vzorci blaga in da lahko uveljavlja pravico z njimi razpolagati za namene omenjenega preverjanja, presojati na podlagi nacionalnega procesnega prava.

(Glej točke od 26 do 30, točko 35 in točki 1 in 2 izreka.)