Zadeva C‑383/13 PPU

M. G. in N. R.

proti

Staatssecretaris van Veiligheid en Justitie

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Raad van State (Nizozemska))

„Vizumi, azil, priseljevanje in druge politike v zvezi s prostim gibanjem oseb — Politika priseljevanja — Nezakonito priseljevanje in prebivanje — Repatriacija oseb, ki nezakonito prebivajo — Direktiva 2008/115/ES — Vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav — Postopek odstranitve — Ukrep pridržanja — Podaljšanje pridržanja — Člen 15(2) in (6) — Pravica do obrambe — Pravica osebe, da se izjasni — Kršitev — Posledice“

Povzetek – Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 10. septembra 2013

Mejni nadzor, azil in priseljevanje – Politika priseljevanja – Vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav – Pridržanje z namenom odstranitve – Podaljšanje pridržanja – Kršitev pravice osebe, da se izjasni – Posledice – Odprava pridržanja – Pogoji

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2008/115, člen 15(2) in (6))

Pravo Unije, podrobneje člen 15(2) in (6) Direktive 2008/115 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, je treba razlagati tako, da če se pri podaljšanju ukrepa pridržanja v okviru upravnega postopka krši pravica osebe, da se izjasni, nacionalno sodišče, pristojno za presojo zakonitosti te odločbe, ukrep pridržanja odpravi le, če ugotovi, da je, glede na vse dejanske in pravne okoliščine vsakega posameznega primera, ta kršitev osebi, ki se nanjo sklicuje, dejansko odvzela možnost boljše obrambe in to v taki meri, da bi lahko imel ta upravni postopek drugačen rezultat.

To, da se nacionalnemu sodišču ne bi priznalo take diskrecijske pravice in da bi se zahtevalo, da vsaka kršitev pravice osebe, da se izjasni, namreč avtomatično povzroči razglasitev ničnosti odločbe o podaljšanju pridržanja in njegovo odpravo, čeprav dejansko taka kršitev ne bi vplivala na to odločbo o podaljšanju in čeprav bi bili izpolnjeni vsebinski pogoji za pridržanje iz člena 15 Direktive 2008/115, bi lahko ogrozilo polni učinek te direktive.

(Glej točki 41 in 45 ter izrek.)

Zadeva C‑383/13 PPU

M. G. in N. R.

proti

Staatssecretaris van Veiligheid en Justitie

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Raad van State (Nizozemska))

„Vizumi, azil, priseljevanje in druge politike v zvezi s prostim gibanjem oseb — Politika priseljevanja — Nezakonito priseljevanje in prebivanje — Repatriacija oseb, ki nezakonito prebivajo — Direktiva 2008/115/ES — Vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav — Postopek odstranitve — Ukrep pridržanja — Podaljšanje pridržanja — Člen 15(2) in (6) — Pravica do obrambe — Pravica osebe, da se izjasni — Kršitev — Posledice“

Povzetek – Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 10. septembra 2013

Mejni nadzor, azil in priseljevanje — Politika priseljevanja — Vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav — Pridržanje z namenom odstranitve — Podaljšanje pridržanja — Kršitev pravice osebe, da se izjasni — Posledice — Odprava pridržanja — Pogoji

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2008/115, člen 15(2) in (6))

Pravo Unije, podrobneje člen 15(2) in (6) Direktive 2008/115 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, je treba razlagati tako, da če se pri podaljšanju ukrepa pridržanja v okviru upravnega postopka krši pravica osebe, da se izjasni, nacionalno sodišče, pristojno za presojo zakonitosti te odločbe, ukrep pridržanja odpravi le, če ugotovi, da je, glede na vse dejanske in pravne okoliščine vsakega posameznega primera, ta kršitev osebi, ki se nanjo sklicuje, dejansko odvzela možnost boljše obrambe in to v taki meri, da bi lahko imel ta upravni postopek drugačen rezultat.

To, da se nacionalnemu sodišču ne bi priznalo take diskrecijske pravice in da bi se zahtevalo, da vsaka kršitev pravice osebe, da se izjasni, namreč avtomatično povzroči razglasitev ničnosti odločbe o podaljšanju pridržanja in njegovo odpravo, čeprav dejansko taka kršitev ne bi vplivala na to odločbo o podaljšanju in čeprav bi bili izpolnjeni vsebinski pogoji za pridržanje iz člena 15 Direktive 2008/115, bi lahko ogrozilo polni učinek te direktive.

(Glej točki 41 in 45 ter izrek.)