—

za Lukojl Neftohim Burgas AD S. Andronov, svetovalec,

—

za bolgarsko vlado E. Petranova in J. Atanasov, agenta,

—

za Evropsko komisijo P. Mihajlova in B.‑R. Killmann, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago tarifnih številk 2707 in 2710 kombinirane nomenklature (v nadaljevanju: KN) iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 382), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 1006/2011 z dne 27. septembra 2011 (UL L 282, str. 1).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Lukojl Neftohim Burgas AD (v nadaljevanju: Lukojl) in Načalnik na Mitničeski punkt Pristaniše Burgas Centr pri Mitnica Burgas (vodja carinskega urada pristanišča Burgas center, v nadaljevanju: Načalnik) v zvezi s tarifno uvrstitvijo blaga, opisanega kot „težka olja, mazalna olja ali druga olja, ki so namenjena za specifičen postopek“.

3

Mednarodna konvencija o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljevanju: HS), sklenjena v Bruslju 14. junija 1983, in protokol o spremembah te konvencije z dne 24. junija 1986 sta bila v imenu Evropske gospodarske skupnosti odobrena s Sklepom Sveta 87/369/EGS z dne 7. aprila 1987 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 288).

4

Svet za carinsko sodelovanje, ki je postal Svetovna carinska organizacija (SCO) in ki je bil uveden s konvencijo za ustanovitev navedenega sveta, sklenjeno v Bruslju 15. decembra 1950, je pod pogoji, določenimi v členu 8 konvencije o HS, omenjene v prejšnji točki, odobril pojasnjevalne opombe in mnenja o uvrstitvi, ki jih je sprejel odbor HS.

5

V splošnih določilih pojasnjevalnih opomb HS k poglavju 27 je navedeno:

„[…]

Ugotoviti je treba, da se mora pojem ‚aromatične sestavine‘ iz opombe 2 k poglavju 27 in besedila št. 2707 razlagati tako, da vključuje celotne molekule z aromatičnim delom in to ne glede na število in dolžino lateralnih verig in ne samo aromatičnih delov teh molekul.

[…]“

6

V opombi 2 k poglavju 27 HS je navedeno:

„Tar. št. 2710 ‚olja iz nafte in olja, dobljena iz bituminoznih mineralov‘ ne obsega le olja iz nafte in olja, dobljena iz bituminoznih mineralov, temveč tudi podobna olja, kot tudi olja sestavljena predvsem iz mešanice nenasičenih ogljikovodikov, dobljena po kakršnem koli postopku, [pri katerih] masa nearomatičnih sestavin presega maso aromatičnih sestavin.

[…]“

7

V pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 2707 je bilo med drugim navedeno:

„Ta tarifna številka zajema:

[…]

[…]“

8

V pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 2710 je pod naslovom I(B) navedeno:

„[…]

Ta tarifna številka zajema:

[…]

V ta odstavek so vključene zlasti zmesi alkilenilov, poimenovane tripropilen, tetrapropilen, di-izobutilen, tri-izobutilen, itd. Te obstajajo kot zmesi nenasičenih acikličnih ogljikovodikov (zlasti oktileni, nonoleni, njihovi ekvivalenti in izomeri) in nasičenih acikličnih ogljikovodikov.

Pridobljeni so bodisi s polimerizacijo (na zelo nizki stopnji) propilena, izobutilena ali drugih etilenskih ogljikovodikov bodisi z ločevanjem (predvsem s postopkom frakcionirne destilacije) nekaterih proizvodov, pridobljenih s krekiranjem mineralnih olj.

[…]

Poleg tega v to tarifno številko niso zajeta olja, pri katerih masa aromatičnih sestavin presega maso nearomatičnih sestavin in ki so dobljeni s ciklizacijo nafte ali z drugim postopkom (št. 2707).“

9

Carinska uvrstitev blaga, ki je uvoženo v Evropsko unijo, je urejena s KN, ki temelji na HS. V času dejanskega stanja v postopku v glavni stvari je veljala različica KN, ki izhaja iz Uredbe št. 2658/87, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1006/2011.

10

Prvi del KN vsebuje uvodne določbe. Pod naslovom I, ki ureja splošna pravila, so v oddelku A določena splošna pravila za razlago te nomenklature, v skladu s katerimi se blago uvršča v KN. Tako je med drugim določeno, da zaradi pravnih razlogov uvrščanje poteka po poimenovanjih tarifnih številk in opomb k oddelkom in poglavjem, ker se šteje, da imajo naslovi oddelkov, poglavij ali podpoglavij le indikativno vrednost.

11

V drugem delu KN, naslovljenem „Seznam carin“, se poglavje 27 nanaša na „mineralna goriva, mineralna olja in proizvode njihove destilacije; bituminozne snovi; mineralne voske“.

12

V tarifni številki 2707 KN iz tega poglavja je navedeno:

13

Tarifna številka 2710 KN določa:

14

V pojasnjevalnih opombah KN, naslovljenih „Drugo“, je bilo v različici, ki se je uporabljala v času dejanskega stanja v postopku v glavni stvari (UL 2011, C 137, str. 1), v zvezi s tarifnima podštevilkama 2707 99 91 in 2707 99 99 KN določeno:

„Ti tarifni podštevilki zajemata predvsem proizvode, sestavljene iz zmesi ogljikovodikov.

Mednje spadajo:

15

V pojasnjevalnih opombah KN k tarifni številki 2707 je navedeno:

„Glede določanja vsebnosti aromatičnih sestavin glej pojasnjevalne opombe k opombi 2 v tem poglavju.“

16

V opombi 2 k splošnim določilom pojasnjevalnih opomb KN k poglavju 27 je določeno:

„Vsebnost aromatičnih sestavin se določa po naslednjih metodah:

17

V dodatku A k pojasnjevalnim opombam KN k poglavju 27, naslovljenim „Metoda določanja vsebnosti aromatskih sestavin v proizvodih s končno destilacijsko točko višjo od 315 °C“, je določeno:

„Princip metode

Vzorec, raztopljen v n-pentanu nanesemo na kromatografsko kolono, napolnjeno s silikagelom. Nearomatski ogljikovodiki, se eluirajo z n-pentanom, zberejo in stehtajo, potem ko topilo izhlapi.

[…]

Metoda

[…]

Mas. odstotek nearomatičnih ogljikovodikov (A) se izračuna po naslednji formuli:

pri čemer je W1 zatehta vzorca.

Razlika do 100 je mas. odstotek aromatičnih ogljikovodikov, katere je absorbiral silika gel.

[…]“

18

Družba Lukojl je s poenostavljeno carinsko deklaracijo z dne 2. maja 2012 prijavila blago za sprostitev v prosti promet in za končno uporabo, ki je bilo opisano kot „težka olja, mazalna olja; druga olja, ki so namenjena za specifičen postopek“. Blago je bilo prijavljeno pod tarifno podštevilko 2710 19 71 KN.

19

V carinski deklaraciji je navedena cena 24.269.509 ameriških dolarjev (USD). Družba Lukojl je 10. maja 2012 plačala 7250758,54 bolgarskega leva (BGN) iz naslova davka na dodano vrednost, ker po njenem mnenju ni dolgovala carinskih dajatev in trošarin.

20

Nato so pristojni carinski organi pregledali dokumente za zadevno blago, spremne dokumente in deklaracijo. Ugotovili so, da glede na predložene certifikate in dokumente ni mogoča enotna tarifna uvrstitev tega blaga in so tako za določitev upoštevne šifre KN vzeli vzorce blaga.

21

Vzorci so bili pregledani v carinskem laboratoriju v Ruseju (Bolgarija), iz izvedenskega mnenja katerega je razvidno, da je analizirano blago kurilno olje, natančneje neposredni destilat olja iz nafte, ki vsebuje zmes ogljikovodikov, pri kateri masa aromatičnih sestavin presega maso nearomatičnih sestavin. To olje ni sestavljeno iz benzena, toluena, ksilena, naftalena ter drugih mešanic aromatičnih ogljikovodikov, kreozotnih olj, surovih olj, proizvodov, ki vsebujejo žveplo, bazičnih proizvodov, antracena in fenola. Analiza je bila opravljena po metodi, navedeni v dodatku A pojasnjevalnih opomb KN k poglavju 27 (v nadaljevanju: metoda iz dodatka A).

22

Namestnik direktorja carinskega urada v Sofiji (Bolgarija) je z dopisom z dne 28. septembra 2012 obvestil Načalnik, da bi bilo treba ob upoštevanju ugotovitve carinskega laboratorija v Ruseju ter točk 1 in 6 splošnih pravil za razlago KN, besedila tarifne številke 2707 KN in pojasnjevalnih opomb HS k tej tarifni številki zadevno blago uvrstiti v tarifno podštevilko 2707 99 99 KN.

23

Zato je Načalnik 26. oktobra 2012 sprejel odločbo, s katero je družbi Lukojl naložil, prvič, naj popravi tarifno številko in zadevno blago uvrsti v tarifno podštevilko 2707 99 99 KN, ki določa carinsko dajatev v višini 1,7 %, in drugič, naj v državni proračun plača carinsko obveznost v znesku 616314,48 BGN, povečano za 123262,90 BGN davka na dodano vrednost.

24

Družba Lukojl je zoper to odločbo vložila tožbo pri Administrativen sad Burgas.

25

To sodišče je odredilo izvedensko mnenje kemijske stroke, katerega izsledki v bistvenem potrjujejo ugotovitve iz izvedenskega mnenja carinskega laboratorija v Ruseju. Vendar pa je izvedenec ocenil, da metoda iz dodatka A, ki jo je uporabil carinski laboratorij v Ruseju, ni ustrezna za določitev masnega razmerja med aromatičnimi in nearomatičnimi sestavinami v takšnih proizvodih, kot je proizvod iz postopka v glavni stvari.

26

V teh okoliščinah je Administrativen sad Burgas prekinilo postopek in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

27

Najprej je treba na eni strani opozoriti, da kadar je Sodišču predložen predlog za sprejetje predhodne odločbe glede tarifne uvrstitve, je njegova naloga ta, da nacionalnemu sodišču pojasni merila, ki mu bodo omogočila zadevne proizvode pravilno uvrstiti v KN, ne pa da samo opravi uvrstitev, zlasti zato, ker ni nujno, da ima za to na voljo vse potrebne podatke. Nacionalno sodišče je očitno vsekakor primernejše za izvedbo uvrstitve (sodbe Lohmann in Medi Bayreuth, od C‑260/00 do C‑263/00, EU:C:2002:637, točka 26; Lecson Elektromobile, C‑12/10, EU:C:2010:823, točka 15, in Digitalnet in drugi, C‑320/11, C‑330/11, C‑382/11 in C‑383/11, EU:C:2012:745, točka 61).

28

Predložitveno sodišče bo torej moralo proizvode iz postopka v glavni stvari uvrstiti glede na odgovore, ki jih bo Sodišče podalo na vprašanja, ki mu jih je zastavilo.

29

Na drugi strani je treba poudariti, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso v postopku sodelovanja med nacionalnimi sodišči in Sodiščem, uvedenem s členom 267 PDEU, naloga Sodišča dati nacionalnemu sodišču koristen odgovor, ki mu omogoča rešitev spora, o katerem odloča. Za to mora Sodišče po potrebi preoblikovati predložena vprašanja (sodbi Krüger, C‑334/95, EU:C:1997:378, točki 22 in 23, in Bjankov, C‑249/11, EU:C:2012:608, točka 57).

30

V obravnavanem primeru je iz predložitvene odločbe razvidno, da se nacionalno sodišče z desetimi vprašanji v resnici sprašuje o razlagi tarifnih podštevilk 2707 in 2710 KN za tarifno uvrstitev proizvoda s takimi značilnostmi, kot jih ima proizvod iz postopka v glavni stvari, ki je opisan kot „težka olja, mazalna olja; druga olja – ki so namenjena za specifičen postopek“.

31

Da bi predložitveno sodišče prejelo koristen odgovor, je ta vprašanja treba preoblikovati in združiti tako, da se drugo vprašanje preuči po četrtem, petem in šestem vprašanju, nato se obravnavata prvo in tretje vprašanje, nazadnje pa še sedmo, osmo, deveto in deseto vprašanje.

32

Predložitveno sodišče s četrtim, petim in šestim vprašanjem, ki jih je treba preučiti skupaj, v bistvu sprašuje, po katerem merilu je treba proizvod s takimi značilnostmi, kot jih ima proizvod iz postopka v glavni stvari, uvrstiti v tarifno številko 2707 ali v tarifno številko 2710 KN.

33

Za odgovor na to vprašanje je na eni strani treba poudariti, da splošna pravila za razlago KN določajo, da uvrščanje blaga poteka po poimenovanjih tarifnih številk in opomb k oddelkom in poglavjem, ker se šteje, da imajo naslovi oddelkov, poglavij ali podpoglavij le indikativno vrednost.

34

Na drugi strani je treba spomniti, da iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je treba v interesu pravne varnosti in lažjega nadzora odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga na splošno poiskati v njegovih značilnostih in objektivnih lastnostih, kakor so opredeljene v besedilu tarifne številke KN in opombah k oddelku ali poglavju (glej zlasti sodbe Peacock, C‑339/98, EU:C:2000:573, točka 9; Intermodal Transports, C‑495/03, EU:C:2005:552, točka 47; Kamino International Logistics, C‑376/07, EU:C:2009:105, točka 31, in British Sky Broadcasting Group in Pace, C‑288/09 in C‑289/09, EU:C:2011:248, točka 60).

35

V zvezi s pojasnjevalnimi opombami HS je treba dodati, da so kljub temu, da niso zavezujoče, pomembno sredstvo za enotno uporabo skupne carinske tarife in same po sebi zagotavljajo veljavne elemente za njeno razlago (sodbi Kloosterboer Services, C‑173/08, EU:C:2009:382, točka 25, in Agroferm, C‑568/11, EU:C:2013:407, točka 28). Enako velja za pojasnjevalne opombe KN (glej sodbi Develop Dr. Eisbein, C‑35/93, EU:C:1994:252, točka 21, in British Sky Broadcasting Group in Pace, EU:C:2011:248, točka 92).

36

V obravnavanem primeru je iz besedila tarifne številke 2707 KN razvidno, da so v tej tarifni številki zajeta „olja in drugi proizvodi […]; podobni proizvodi, pri katerih masa aromatičnih sestavin presega maso nearomatskih sestavin“.

37

Poleg tega je v opombi 2 k poglavju 27 KN, z enako dikcijo kot v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 2710, natančneje navedeno, da pojem „olja iz nafte in olja, dobljena iz bituminoznih mineralov“ iz tarifne številke 2710 obsega „olja, sestavljena predvsem iz mešanice nenasičenih ogljikovodikov, […] [pri katerih] masa nearomatičnih sestavin presega maso aromatičnih sestavin“. V teh istih opombah je dodano, da so iz tarifne številke 2710 izključena „olja, pri katerih masa aromatičnih sestavin presega maso nearomatskih sestavin“.

38

Zato, kot pravilno navajata bolgarska vlada in Evropska komisija, iz tarifnih številk 2707 in 2710 KN, ki se razlagata ob upoštevanju opombe 2 k poglavju 27 KN in pojasnjevalnih opomb HS k tarifni številki 2710, izhaja, da je odločilno merilo, na podlagi katerega je mogoče proizvod uvrstiti v tarifno številko 2707 KN, preseganje mase aromatičnih sestavin. Odločilno merilo glede proizvodov iz tarifne številke 2710 KN je, nasprotno, preseganje mase nearomatičnih sestavin.

39

Zato je treba na četrto, peto in šesto vprašanje odgovoriti, da je treba za uvrstitev proizvoda s takimi značilnostmi, kot jih ima proizvod iz postopka v glavni stvari, v tarifno številko 2707 ali tarifno številko 2710 KN upoštevati merilo vsebnosti mase aromatičnih sestavin glede na nearomatične sestavine.

40

Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je pomen pojma „aromatične sestavine“ iz poglavja 27 KN in iz ustreznih pojasnjevalnih opomb KN in HS enak pomenu pojma „aromatski ogljikovodiki“.

41

V zvezi s tem je treba navesti, da čeprav KN ne opredeljuje pojma „aromatične sestavine“, je mogoče odgovor na to vprašanje jasno izpeljati iz besedila določb poglavja 27 KN in ustreznih pojasnjevalnih opomb KN in HS.

42

V skladu z besedilom tarifne številke 2707 KN namreč ta tarifna številka zajema proizvode, „pri katerih masa aromatičnih sestavin presega maso nearomat[ičn]ih sestavin“. Iz besedila tarifnih podštevilk od 2707 10 do 2707 99 KN izhaja, da so med temi proizvodi med drugim benzol, toluol, ksilol, naftalen, druge mešanice aromatskih ogljikovodikov, kreozot in tudi surova olja.

43

Poleg tega, kot je razvidno iz pojmov, uporabljenih v različnih jezikovnih različicah naslova tarifne podštevilke 2707 50 KN, predvsem bolgarske („Drugi smesi na aromatni vuglevodorodi“), španske („Las demás mezclas de hidrocarburos aromáticos“), nemške („andere Mischungen aromatischer Kohlenwasserstoffe“), angleške („Other aromatic hydrocarbon mixtures“), francoske („autres mélanges d’hydrocarbures aromatiques“) in italijanske jezikovne različice („altre miscele d’idrocarburi aromatici“), KN razlikuje med pojmom „aromatične sestavine“ in pojmom „aromatski ogljikovodiki“, kot to pravilno navaja bolgarska vlada.

44

Ugotoviti je treba, da enako razlikovanje izhaja iz pojasnjevalnih opomb KN k tarifnima podštevilkama 2707 99 11 in 2707 99 19 KN, v katerih je navedeno, da v ti tarifni podštevilki spadajo „podobni proizvodi, pri katerih masa aromatičnih sestavin presega maso nearomat[ičn]ih sestavin“, in je natančneje določeno, da ti proizvodi „lahko imajo manjši delež polinuklearnih aromatskih ogljikovodikov“. Enako je v pojasnjevalnih opombah KN k tarifni številki 2707 99 30 KN navedeno, da „v smislu te tarifne podštevilke izraz ‚sulfunirane vrhne frakcije‘ pomeni samo tiste […] proizvode […], ki vsebujejo žveplove spojine […] in ogljikovodike, med katerimi prevladujejo nearomatski ogljikovodiki […]“.

45

To razlikovanje se pojavlja tudi v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 2707, v katerih je navedeno, da so v tej tarifni številki zajeti „olja in drugi proizvodi, […] ki vsebujejo žveplove spojine […] in ogljikovodike, med katerimi prevladujejo nearomatski ogljikovodiki […]“.

46

V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da se v besedilu navedenih določb jasno razlikuje med pojmom „aromatične sestavine“ in pojmom „aromatski ogljikovodiki“ ter da je zato treba pojem „aromatične sestavine“ razlagati tako, da gre za širši pojem od pojma „aromatski ogljikovodiki“.

47

To razlago potrjuje besedilo splošnih določil pojasnjevalnih opomb HS k poglavju 27, v skladu s katerim „je treba pojem ‚aromatične sestavine‘ iz opombe 2 poglavja 27 in besedila št. 2707 razlagati tako, da vključuje celotne molekule z aromatičnim delom in to ne glede na število in dolžino lateralnih verig in ne samo aromatičnih delov teh molekul“.

48

Glede na navedeno je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba pojem „aromatične sestavine“ iz poglavja 27 KN razlagati tako, da gre za širši pojem od pojma „aromatski ogljikovodiki“.

49

Predložitveno sodišče s prvim in tretjim vprašanjem, ki ju je treba preučiti skupaj, v bistvu sprašuje, kako določiti vsebnost aromatičnih sestavin v nekem proizvodu, da se ta uvrsti v tarifno številko 2707 ali v tarifno številko 2710 KN.

50

V zvezi s tem je treba navesti, da je v opombi 2 k splošnim določilom pojasnjevalnih opomb KN k poglavju 27 določeno, da se metoda iz dodatka A uporablja za proizvode s končno točko destilacije pri temperaturah več kot 315 °C.

51

Kot je bilo opozorjeno v točki 35 te sodbe, pa pojasnjevalne opombe KN niso pravno zavezujoče (glej sodbi Develop Dr. Eisbein, EU:C:1994:252, točka 21, in British Sky Broadcasting Group in Pace, EU:C:2011:248, točka 92). Zato se, kot navaja Komisija, ne sme šteti, da je metoda iz dodatka A edina metoda, ki se uporablja za določitev vsebnosti aromatičnih sestavin v nekem proizvodu.

52

Dalje, treba je poudariti, da se v skladu s sodno prakso Sodišča pojasnjevalne opombe KN ne smejo uporabljati, če se so te očitno v nasprotju z besedilom tarifnih številk KN in pojasnili k oddelkom in poglavjem (glej v tem smislu sodbe Sunshine Deutschland Handelsgesellschaft, C‑229/06, EU:C:2007:239, točka 31; JVC France, C‑312/07, EU:C:2008:324, točka 34, in Kamino International Logistics, EU:C:2009:105, točki 49 in 50).

53

Iz tega sledi, da morajo imeti carinski organi države članice in gospodarski subjekt v primeru, v katerem bi uporaba pojasnjevalnih opomb KN pripeljala do rezultata, ki ni v skladu s KN, možnost, da vložijo tožbo pri pristojnem organu.

54

Carinski organi države članice ali gospodarski subjekt lahko zato, če menijo, da metoda iz dodatka A ne bo pripeljala do rezultata, ki bi bil v skladu s KN, vložijo tožbo pri pristojnem organu, kot to opozarja Komisija.

55

Tako bo moralo sodišče, ki mu je zadeva predložena, odločiti, katera je najustreznejša metoda za določitev vsebnosti aromatičnih sestavin v zadevnem proizvodu.

56

Na prvo in tretje vprašanje je zato treba odgovoriti, da morajo praviloma nacionalna sodišča ugotoviti, katera je najustreznejša metoda za določitev vsebnosti aromatičnih sestavin v nekem proizvodu, da se ta uvrsti v tarifno številko 2707 ali v tarifno številko 2710 KN.

57

Predložitveno sodišče s sedmim, osmim, devetim in desetim vprašanjem, ki jih je treba preučiti skupaj, v bistvu sprašuje, kako je treba razlagati točko 1 pojasnjevalnih opomb KN k tarifnima podštevilkama 2707 99 91 in 2707 99 99 KN.

58

V zvezi s tem je najprej treba navesti, da je, v nasprotju z navedbami predložitvenega sodišča, v angleški različici besedila drugega odstavka pojasnjevalnih opomb KN k tarifnima podštevilkama 2707 99 91 in 2707 99 99 KN navedeno „these products include“, in ne „these products are“.

59

Da bi predložitveno sodišče pridobilo koristen odgovor, je treba spomniti, da se v skladu z ustaljeno sodno prakso pri razlagi določbe prava Unije upoštevajo njeno besedilo, cilj in okvir ter cilji, ki jih uresničuje ureditev, katere del je (glej zlasti sodbi TNT Express Nederland, C‑533/08, EU:C:2010:243, točka 44 in navedena sodna praksa, in Brain Products, C‑219/11, EU:C:2012:742, točka 13 in navedena sodna praksa).

60

Poleg tega je zaradi potrebe po enotni razlagi predpisov Unije izključeno, da bi se ob dvomu določeno besedilo določbe obravnavalo ločeno, in se zahteva, da se ta določba razlaga in uporablja ob upoštevanju različic v vseh drugih uradnih jezikih (glej v tem smislu sodbo Eschig, C‑199/08, EU:C:2009:538, točka 54 in navedena sodna praksa).

61

V obravnavanem primeru je iz primerjave jezikovnih različic drugega odstavka pojasnjevalnih opomb KN k tarifnima podštevilkama 2707 99 91 in 2707 99 99 KN razvidno, da ima ta določba enak pomen tako v bolgarski („mezdu tezi produkti mogat da se upomenat“) in angleški različici („these products include“) kot tudi v španski („Entre esos productos se pueden citar“), nemški („Von diesen Erzeugnissen sind z. B. zu nennen“), francoski („Parmi ces produits, on peut citer“) in italijanski različici („Fra questi prodotti si possono citare“) ter da jo je zato treba razumeti kot neizčrpno.

62

To razlago potrjuje besedilo zadnjega odstavka točke 1 pojasnjevalnih opomb KN k tarifnima podštevilkama 2707 99 91 in 2707 99 99 KN. Uporaba besedne zveze „na primer“ na koncu tega odstavka izrecno kaže na to, da seznam tarifnih številk in tarifnih podštevilk KN – v katere je mogoče uvrstiti proizvode s presežno maso aromatičnih sestavin, ki torej spadajo v tarifno številko 2707 KN, ne izpolnjujejo pa pogojev, določenih v točki 1, od (a) do (d), navedenih opomb – ki ga ta odstavek vsebuje, ni izčrpen.

63

Dalje, treba je poudariti, da je treba pojasnjevalne opombe KN, ker je njihov namen olajšati razlago KN v zvezi s tarifno uvrstitvijo, razlagati tako, da se zagotovi polni učinek tarifnih podštevilk KN.

64

Če pa bi bilo treba točko 1 pojasnjevalnih opomb KN v zvezi s tarifnima podštevilkama 2707 99 91 in 2707 99 99 KN razlagati tako, da je seznam iz njenega zadnjega odstavka izčrpen, bi bile pojasnjevalne opombe v nasprotju s tem ciljem, zaradi česar proizvoda, kot je proizvod iz postopka v glavni stvari, v katerem masa aromatičnih sestavin presega maso nearomatičnih sestavin in ki torej spada v tarifno številko 2707 KN, ne bi bilo mogoče uvrstiti v nobeno tarifno podštevilko te tarifne številke.

65

Poleg tega, kot je pravilno poudarila Komisija, razlago, da so v tarifno podštevilko 2707 99 99 KN zajeti proizvodi, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev v tarifno številko 2707 KN, vendar niso zajeti v nobeni drugi njeni tarifni podštevilki, potrjujeta dejstvo, da je naslov tarifne podštevilke 2707 99 99 KN „Drugo“, in okoliščina, da gre za zadnjo tarifno podštevilko tarifne številke 2707.

66

Glede na navedeno je treba na sedmo, osmo, deveto in deseto vprašanje odgovoriti, da je treba točko 1 pojasnjevalnih opomb KN k tarifnima podštevilkama 2707 99 91 in 2707 99 99 KN razlagati kot neizčrpno, tako da je proizvod, ki spada pod tarifno podštevilko 2707 KN in ki ga ni mogoče uvrstiti v določeno tarifno podštevilko, treba uvrstiti v tarifno podštevilko 2707 99 99 KN.

67

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (šesti senat) razsodilo: