1. Približevanje zakonodaj – Postopki za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev – Direktiva 2004/18 – Časovna veljavnost – Odločitev javnega naročnika o vrsti postopka, ki ga je treba izvesti v zvezi z oddajo, sprejeta pred iztekom roka za prenos – Neuporaba direktive
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/18, člen 80(1))
2. Vprašanja za predhodno odločanje – Predlog, ki se nanaša na razlago določb akta Unije, ki se v postopku v glavni stvari ne uporablja – Dopustnost – Zahteva – Določbe, na katere se nanaša predlog, ki so povzete v aktu Unije, ki se dejansko uporablja
(člen 267 PDEU)
3. Približevanje zakonodaj – Postopki oddaje javnih naročil za gradnje – Direktiva 93/37 – Področje uporabe – Pogodba, glavni predmet katere je izvedba gradnje, ki ustreza zahtevam javnega naročnika – Vključitev – Pogodba, ki določa dajanje v najem gradnje – Nevplivanje
(Direktivi Sveta 92/50, člen 1(a)(iii), in 93/37, člen 1(a))
4. Države članice – Obveznosti – Obveznost sodelovanja – Obveznost nacionalnega sodišča, da ne uporabi nacionalnih postopkovnih pravil, v skladu s katerimi postane sodna odločba pravnomočna – Neobstoj – Izjema – Možnost sprememb v nacionalnem pravu v zvezi z nacionalnimi odločbami
(člen 4(3) PEU; člen 267 PDEU)
1. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 31 in 33.)
2. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 34 in 35.)
3. Člen 1(a) Direktive 93/37 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev je treba razlagati tako, da pogodba, glavni predmet katere je izvedba gradnje, ki ustreza zahtevam naročnika, pomeni javno naročilo gradenj in torej ne spada na področje uporabe izključitve, na katero se nanaša člen 1(a)(iii) Direktive 92/50 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil storitev, čeprav zajema zavezo za dajanje v najem zadevne gradnje.
Da bi bilo mogoče ugotoviti, da gre za javno naročilo gradenj v smislu Direktive 93/37, mora izvedba načrtovane gradnje ustrezati zahtevam naročnika. Tako je, če je zadnjenavedeni sprejel ukrepe za opredelitev značilnosti gradnje ali vsaj za izvajanje odločilnega vpliva na njeno projektiranje. Odločilen element za opredelitev zadevne pogodbe je njen glavni predmet, in ne znesek povračila izvajalcu ali način njegovega plačila
(Glej točke 43, 44, 50, 52 in točko 1 izreka.)
4. Kadar na tem področju ni ureditve Unije, so pravila za izvajanje načela pravnomočnosti določena v nacionalnem pravnem redu držav članic na podlagi načela postopkovne avtonomije držav članic in ob upoštevanju načel enakovrednosti in učinkovitosti. S tega vidika pravo Unije nacionalnega sodišča ne obvezuje, da ne uporabi nacionalnih postopkovnih pravil, v skladu s katerimi postane sodna odločba pravnomočna, čeprav bi se s tem lahko odpravil nacionalni položaj, ki ni združljiv s tem pravom. Ob upoštevanju tega – čeprav nacionalna postopkovna pravila, ki se uporabijo, vsebujejo možnost, da nacionalno sodišče pod določenimi pogoji spremeni pravnomočno odločbo, da bi položaj postal združljiv z nacionalnim pravom – mora ta možnost v skladu z načeloma enakovrednosti in učinkovitosti prevladati, če so izpolnjeni ti pogoji, da bi bil zadevni položaj v postopku v glavni stvari usklajen z ureditvijo Unije na področju javnih naročil gradenj.
Če nacionalna postopkovna pravila, ki se uporabijo, to dovoljujejo, mora nacionalno sodišče, kot je predložitveno sodišče, ki je odločalo na zadnji stopnji, ne da bi bilo Sodišču Evropske unije pred tem predloženo vprašanje za predhodno odločanje na podlagi člena 267 PDEU, svojo pravnomočno odločbo, zaradi katere naj bi nastal položaj, ki je v nasprotju s pravom Unije o javnih naročilih gradenj, bodisi dopolniti bodisi spremeniti, da bi upoštevalo razlago te ureditve, ki jo je Sodišče podalo pozneje.
(Glej točke 54, 59, 62, 64 in točko 2 izreka.)
Zadeva C‑213/13
Impresa Pizzarotti & C. Spa
proti
Comune di Bari in drugi
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Consiglio di Stato)
„Predhodno odločanje — Javna naročila gradenj — Direktiva 93/37/EGS — ‚Zaveza za dajanje v najem‘ še nezgrajenih stavb — Pravnomočna nacionalna sodna odločba — Obseg načela pravnomočnosti v položaju, ki je v nasprotju s pravom Unije“
Povzetek – Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 10. julija 2014
Približevanje zakonodaj – Postopki za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev – Direktiva 2004/18 – Časovna veljavnost – Odločitev javnega naročnika o vrsti postopka, ki ga je treba izvesti v zvezi z oddajo, sprejeta pred iztekom roka za prenos – Neuporaba direktive
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/18, člen 80(1))
Vprašanja za predhodno odločanje – Predlog, ki se nanaša na razlago določb akta Unije, ki se v postopku v glavni stvari ne uporablja – Dopustnost – Zahteva – Določbe, na katere se nanaša predlog, ki so povzete v aktu Unije, ki se dejansko uporablja
(člen 267 PDEU)
Približevanje zakonodaj – Postopki oddaje javnih naročil za gradnje – Direktiva 93/37 – Področje uporabe – Pogodba, glavni predmet katere je izvedba gradnje, ki ustreza zahtevam javnega naročnika – Vključitev – Pogodba, ki določa dajanje v najem gradnje – Nevplivanje
(Direktivi Sveta 92/50, člen 1(a)(iii), in 93/37, člen 1(a))
Države članice – Obveznosti – Obveznost sodelovanja – Obveznost nacionalnega sodišča, da ne uporabi nacionalnih postopkovnih pravil, v skladu s katerimi postane sodna odločba pravnomočna – Neobstoj – Izjema – Možnost sprememb v nacionalnem pravu v zvezi z nacionalnimi odločbami
(člen 4(3) PEU; člen 267 PDEU)
Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 31 in 33.)
Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 34 in 35.)
Člen 1(a) Direktive 93/37 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev je treba razlagati tako, da pogodba, glavni predmet katere je izvedba gradnje, ki ustreza zahtevam naročnika, pomeni javno naročilo gradenj in torej ne spada na področje uporabe izključitve, na katero se nanaša člen 1(a)(iii) Direktive 92/50 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil storitev, čeprav zajema zavezo za dajanje v najem zadevne gradnje.
Da bi bilo mogoče ugotoviti, da gre za javno naročilo gradenj v smislu Direktive 93/37, mora izvedba načrtovane gradnje ustrezati zahtevam naročnika. Tako je, če je zadnjenavedeni sprejel ukrepe za opredelitev značilnosti gradnje ali vsaj za izvajanje odločilnega vpliva na njeno projektiranje. Odločilen element za opredelitev zadevne pogodbe je njen glavni predmet, in ne znesek povračila izvajalcu ali način njegovega plačila
(Glej točke 43, 44, 50, 52 in točko 1 izreka.)
Kadar na tem področju ni ureditve Unije, so pravila za izvajanje načela pravnomočnosti določena v nacionalnem pravnem redu držav članic na podlagi načela postopkovne avtonomije držav članic in ob upoštevanju načel enakovrednosti in učinkovitosti. S tega vidika pravo Unije nacionalnega sodišča ne obvezuje, da ne uporabi nacionalnih postopkovnih pravil, v skladu s katerimi postane sodna odločba pravnomočna, čeprav bi se s tem lahko odpravil nacionalni položaj, ki ni združljiv s tem pravom. Ob upoštevanju tega – čeprav nacionalna postopkovna pravila, ki se uporabijo, vsebujejo možnost, da nacionalno sodišče pod določenimi pogoji spremeni pravnomočno odločbo, da bi položaj postal združljiv z nacionalnim pravom – mora ta možnost v skladu z načeloma enakovrednosti in učinkovitosti prevladati, če so izpolnjeni ti pogoji, da bi bil zadevni položaj v postopku v glavni stvari usklajen z ureditvijo Unije na področju javnih naročil gradenj.
Če nacionalna postopkovna pravila, ki se uporabijo, to dovoljujejo, mora nacionalno sodišče, kot je predložitveno sodišče, ki je odločalo na zadnji stopnji, ne da bi bilo Sodišču Evropske unije pred tem predloženo vprašanje za predhodno odločanje na podlagi člena 267 PDEU, svojo pravnomočno odločbo, zaradi katere naj bi nastal položaj, ki je v nasprotju s pravom Unije o javnih naročilih gradenj, bodisi dopolniti bodisi spremeniti, da bi upoštevalo razlago te ureditve, ki jo je Sodišče podalo pozneje.
(Glej točke 54, 59, 62, 64 in točko 2 izreka.)