Združene zadeve od C‑184/13 do C‑187/13, C‑194/13, C‑195/13 in C‑208/13

API – Anonima Petroli Italiana SpA e.a.

proti

Ministero delle Infrastrutture e dei Trasporti in drugim

(predloga za sprejetje predhodne odločbe,

ki ju je vložilo Tribunale amministrativo regionale per il Lazio)

„Predlog za sprejetje predhodne odločbe — Cestni prevoz — Znesek najnižjih stroškov poslovanja, ki ga določi organ, ki je sestavljen iz predstavnikov zadevnih gospodarskih subjektov — Združenje podjetij — Omejevanje konkurence — Cilj javnega interesa — Varnost v cestnem prometu — Sorazmernost“

Povzetek – Sodba Sodišča (peti senat) z dne 4. septembra 2014

1. Konkurenca – Pravila Unije – Obveznosti držav članic – Prepoved sprejetja ali ohranitve v veljavi ukrepov, ki neposredni učinek teh pravil postavljajo pod vprašaj

   (člen 4(3), PEU; člen 101 PDEU)

2. Konkurenca – Pravila Unije – Obveznosti držav članic – Nacionalni predpisi, ki določajo, da morajo cestni prevozniki blaga spoštovati tarife, ki ne smejo biti nižje od najnižjih stroškov poslovanja – Določitev tarif s strani organa, v katerem so pretežno predstavniki zadevnih gospodarskih subjektov – Nedopustnost

   (člen 4(3), PEU; člen 101 PDEU)

3. Omejevalni sporazumi – Sklepi podjetniških združenj – Pojem združenja podjetij – Odbor, ki predstavlja gospodarske subjekte na trgu cestnega prevoza blaga, ki določi najnižje tarife – Neobstoj natančnih meril javnega interesa, nadzora države in možnosti njenega odločanja – Vključitev

   (člen 101(1) PDEU)

4. Omejevalni sporazumi – Vpliv na trgovino med državami članicami – Merila – Omejevalni sporazum, ki se nanaša na celotno ozemlje države članice

   (člen 101(1) PDEU)

5. Omejevalni sporazumi – Škodovanje konkurenci – Nacionalni predpisi, ki določajo, da morajo cestni prevozniki blaga spoštovati tarife, ki ne smejo biti nižje od najnižjih stroškov poslovanja – Določitev tarif s strani organa, v katerem so pretežno predstavniki zadevnih gospodarskih subjektov – Upravičenost – Neobstoj

   (člen 4(3), PEU; člen 101(1) PDEU)

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 28 in 29.)

2.  Člen 101 PDEU v povezavi s členom 4(3) PEU, je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalnim predpisom, na podlagi katerih cena storitev cestnega prevoza blaga za najem ali plačilo ne more biti nižja od najnižjih stroškov poslovanja, ki jih določi organ, v katerem so pretežno predstavniki zadevnih gospodarskih subjektov.

   Gre namreč za kršitev člena 101 PDEU v povezavi s členom 4(3) PEU, če država članica bodisi predpiše ali spodbuja sklepanje sporazumov, ki so v nasprotju s členom 101 PDEU, ali krepi učinke takih sporazumov bodisi svojim predpisom odvzame naravo državnega ukrepa s prenosom pristojnosti za sprejetje odločitev, ki posegajo v gospodarsko sfero, na zasebne subjekte.

   V teh okoliščinah na eni strani določanje najnižjih stroškov poslovanja s strani navedenega organa, katerih obvezna uporaba je določena z nacionalnimi predpisi, kot so ti v postopku v glavni stvari in ki preprečujejo podjetjem, da določijo tarife, nižje od teh stroškov, pomeni horizontalno določanje obveznih najnižjih tarif. Na drugi strani omejevalni sporazum, ki se nanaša na celotno ozemlje države članice, že po svoji naravi utrjuje delitev trga na nacionalni ravni tako, da ovira gospodarsko prepletenost, ki jo uresničuje PDEU.

   (Glej točke 28, 29, 43, 44, 58 in izrek.)

3.  Odbor, ki ga sestavljajo predvsem predstavniki poklicnih združenj prevoznikov in naročnikov, je treba šteti za združenje podjetij v smislu člena 101 PDEU, ko z večino glasov svojih članov sprejema odločitve o določanju najnižjih tarif cestnega prevoza blaga, ker nacionalni predpisi, ki urejajo ta odbor in določajo, da so te odločitve obvezne, ne določajo niti meril javnega interesa, ki bi bila dovolj natančna, da bi zagotavljala, da bi navedeni predstavniki dejansko upoštevali splošni javni interes, ki je cilj navedenih predpisov, niti učinkovitega nadzora s strani države.

   To velja še toliko bolj, ker zadevni nacionalni predpisi članom odbora dopuščajo zelo široko polje proste presoje in avtonomije pri določitvi najnižjih stroškov poslovanja v interesu poklicnih organizacij, ki so jih imenovale, pri čemer ne vsebujejo niti postopkovnih niti materialnih pravil, ki bi lahko zagotovila, da bi odbor pri določanju najnižjih stroškov poslovanja ravnal kot državni organ, ki deluje v splošno korist.

   (Glej točke 32, 33, 37, 38 in 41.)

4.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 42 do 45.)

5.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 46 do 57.)