Zadeva C‑176/13 P

Svet Evropske unije

proti

Bank Mellat

„Pritožba — Skupna zunanja in varnostna politika — Boj proti širjenju jedrskega orožja — Omejevalni ukrepi proti Islamski republiki Iran — Zamrznitev sredstev iranske banke — Obveznost obrazložitve — Postopek sprejetja akta — Očitna napaka pri presoji“

Povzetek – Sodba Sodišča (peti senat) z dne 18. februarja 2016

1. Sodni postopek — Roki za pritožbe — Podaljšanje zaradi oddaljenosti — Pavšalnost — Stranka, ki za komunikacijo s sodišči Unije uporabi elektronsko pot — Nevplivanje

   (Poslovnik Sodišča, člen 51)

2. Ničnostna tožba — Pogoji dopustnosti — Pravni interes — Fizične ali pravne osebe — Akti, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo — Tožba zoper akt, s katerim so uvedeni omejevalni ukrepi proti tožeči stranki — Vladna organizacija, ki se sklicuje na varstvo in jamstva, povezana s temeljnimi pravicami — Vprašanje, ki se ne nanaša na dopustnost tožbenega razloga, temveč na njegovo utemeljenost

   (člena 263, četrti odstavek, PDEU in 275, drugi odstavek, PDEU)

3. Akti institucij — Obrazložitev — Obveznost — Obseg — Presoja obveznosti obrazložitve glede na okoliščine posameznega primera — Nujnost navedbe vseh upoštevnih dejanskih in pravnih okoliščin — Neobstoj

   (člen 296 PDEU)

4. Akti institucij — Obrazložitev — Obveznost — Obseg — Omejevalni ukrepi proti Iranu — Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali to širjenje podpirajo — Minimalne zahteve

   (člen 296, četrti odstavek, PDEU; Sklep Sveta 2010/413/SZVP; uredbi Sveta št. 423/2007 in št. 668/2010)

5. Skupna zunanja in varnostna politika — Omejevalni ukrepi proti Iranu — Zamrznitev sredstev — Postopek sprejemanja — Obveznosti Sveta — Preizkus elementov, ki so jih države članice ali visoki predstavnik predložili, da bi utemeljili uvrstitev — Neobstoj

   (Sklep Sveta 2010/413/SZVP; uredbi Sveta št. 423/2007 in št. 668/2010)

6. Evropska unija — Sodni nadzor nad zakonitostjo aktov institucij — Omejevalni ukrepi proti Iranu — Obseg nadzora

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Sklep Sveta 2010/413/SZVP)

7. Pritožba — Razlogi — Razlog, prvič naveden v okviru pritožbe — Nedopustnost

   (člen 256(1) PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek)

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 39 in 40.)

2.  V okviru tožbe na podlagi člena 275, drugi odstavek, PDEU, lahko vsaka fizična oseba ali subjekt navaja tožbene razloge, ki se nanašajo na kršitev pravice do obrambe ali pravice do učinkovitega sodnega varstva, ter tožbene razloge, ki se nanašajo na bistvene kršitve postopka, kot je kršitev obveznosti obrazložitve akta. Nasprotno pa se v zvezi s tožbenimi razlogi, ki se nanašajo na očitno napako pri presoji ali na kršitev splošnega načela sorazmernosti, vprašanje, ali ima državni subjekt možnost njunega uveljavljanja, nanaša na vsebino spora.

   (Glej točke od 48 do 51.)

3.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 74 in 75.)

4.  Glede aktov, s katerimi se uvajajo omejevalni ukrepi, ne da bi se zahteval podroben odgovor na pripombe, ki jih je predložila zadevna oseba, obveznost obrazložitve, določena v členu 296 PDEU, pomeni, da morajo biti v vsakem primeru, tudi če obrazložitev akta Unije ustreza obrazložitvi, ki jo je podala mednarodna instanca, v obrazložitvi navedeni posamični, specifični in konkretni razlogi, na podlagi katerih pristojni organi menijo, da je treba za zadevno osebo uvesti take ukrepe. Sodišče Unije mora torej zlasti preveriti, ali so navedeni razlogi dovolj natančni in konkretni.

   V zvezi z aktom, s katerim se v skladu z uredbama št. 423/2007 in 668/2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu zoper iransko banko sprejme ukrep zamrznitve sredstev, ni potrebno, da bi ta banka v postopku za sprejetje ukrepov za zamrznitev sredstev zaradi svoje obrambe primerjala svoje sezname strank z imeni subjektov, ki so na seznamih Združenih narodov in Unije, ali celo preveriti, ali je bila katera od njenih strank zaposlena pri Organizaciji za vesoljsko industrijo. Tak rezultat bi bil v nasprotju z zahtevo, da so v obrazložitvi akta navedeni posamični, specifični in konkretni razlogi, na podlagi katerih pristojni organi menijo, da je treba za zadevno osebo uvesti omejevalne ukrepe.

   (Glej točke 76, 80 in 81.)

5.  Na področju skupne zunanje in varnostne politike – če ni bil pred sodiščem Unije dokazan noben razlog za razglasitev ničnosti iz člena 263 PDEU – Splošno sodišče napačno uporabi pravo, če razsodi, da mora Svet pri sprejetju prvega akta o uvedbi omejevalnih ukrepov proti subjektom, ki domnevno sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja, proučiti ustreznost in utemeljenost informacij in dokazov, ki mu jih je predložila država članica ali visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

   (Glej točko 91.)

6.  Na podlagi učinkovitosti sodnega nadzora, ki ga zagotavlja člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, se zahteva tudi, da ta odločba, ki je za to osebo posamični akt, temelji na dovolj trdni dejanski podlagi. To vključuje preverjanje dejstev, ki so navedena v obrazložitvenem memorandumu, na katerem temelji navedena odločba, tako da sodni nadzor ni omejen na presojo abstraktne verjetnosti navedenih razlogov, temveč se nanaša na vprašanje, ali so ti razlogi, oziroma vsaj eden od njih, za katerega se šteje, da je sam po sebi dovolj za utemeljitev te odločbe, utemeljeni. V zvezi s tem mora sodišče Unije opraviti ta preizkus tako, da, če je treba, pristojni organ Unije pozove k predložitvi informacij ali dokazov, ki so upoštevni pri takem preizkusu, ne glede na to, ali so zaupni. Če pristojni organ Unije ne more ugoditi pozivu sodišča Unije, se mora to opreti zgolj na dokaze, ki so mu bili predloženi.

   Če pristojni organ ne predloži nobenega dokaza, na podlagi katerega bi lahko Sodišče Unije preizkusilo utemeljenost takega razloga, sodišču Unije, ki je pozvano, da nadzoruje dejansko utemeljenost razlogov vpisa ob upoštevanju pripomb in razbremenilnih dokazov, ki jih je morebiti predložila zadevna oseba, ter odgovora pristojnega organa Unije na te pripombe, ni omogočeno ugotoviti utemeljenosti teh razlogov, tako da ti ne morejo služiti kot podlaga izpodbijanega sklepa o vpisu. Zgolj navedba osebe ali zadevnega subjekta v resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov ni zadostna utemeljitev za to, da jo Unija vpiše na seznam.

   (Glej točke od 109 do 112 in 114.)

7.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 116.)