Zadeva C‑143/13
Bogdan Matei
in
Ioana Ofelia Matei
proti
SC Volksbank România SA
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunalul Specializat Cluj)
„Direktiva 93/13/EGS — Nepošteni pogoji v pogodbah, sklenjenih med prodajalcem ali ponudnikom in potrošnikom — Člen 4(2) — Presoja nepoštenosti pogodbenih pogojev — Izključitev pogojev, ki se nanašajo na glavni predmet pogodbe ali na ustreznost cene ali plačila, če so napisani v jasnem in razumljivem jeziku — Pogoji, ki vsebujejo ‚provizijo za tveganje‘, ki jo prejme dajalec kredita, in ki temu pod določenimi pogoji dovoljujejo, da enostransko spremeni obrestno mero“
Povzetek – Sodba Sodišča (deveti senat) z dne 26. februarja 2015
Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Sklenitev sodne poravnave med strankama iz postopka v glavni stvari – Nerešena zadeva pred predložitvenim sodiščem, ki naj bi postala brezpredmetna – Vprašanje za predhodno odločanje, ki se nanaša na vprašanje javnega reda – Odgovor Sodišča, ki je za rešitev spora o glavni stvari uporaben in odločilen – Zavrnitev ugovora nedopustnosti
(člen 267 PDEU)
Varstvo potrošnikov – Nedovoljeni pogoji v pogodbah, sklenjenih s potrošniki – Direktiva 93/13 – Področje uporabe – Pogoji, s katerimi je opredeljen glavni predmet pogodbe ali ki se nanašajo na ceno ali plačilo za izmenjane storitve ali blago – Pojem – Pogoji, ki vsebujejo „provizijo za tveganje“, ki jo prejme dajalec kredita, in ki temu pod določenimi pogoji dovoljujejo, da enostransko spremeni obrestno mero – Izključitev
(Direktiva Sveta 93/13, člen 4(2))
Varstvo potrošnikov – Nedovoljeni pogoji v pogodbah, sklenjenih s potrošniki – Direktiva 93/13 – Področje uporabe – Pogoji, s katerimi je opredeljen glavni predmet pogodbe ali ki se nanašajo na ceno ali plačilo za izmenjane storitve ali blago – Izključitev – Pogoji – Obveznost izpolnjevanja zahtev po razumljivosti in preglednosti – Obseg
(Direktiva Sveta 93/13, členi 3, 4(2) in 5 ter Priloga, odstavka 1(j) in (l) ter 2(b) in (d))
Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 38 in od 40 do 42.)
Člen 4(2) Direktive 93/13 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah je treba razlagati tako, da besedni zvezi „glavni predmet pogodbe“ in „ustreznost[…] med ceno in plačilom za izmenjane storitve ali blago“ načeloma ne zajemata vrst pogojev – določenih v kreditnih pogodbah, ki jih prodajalec ali ponudnik sklene s potrošniki – ki dajalcu kredita pod določenimi pogoji omogočajo, da enostransko spremeni obrestno mero, in določajo, da ta dajalec kredita prejme „provizijo za tveganje“. Vendar mora predložitveno sodišče to opredelitev navedenih pogodbenih pogojev preveriti ob upoštevanju narave, splošne sistematike in določb zadevnih pogodb ter pravnega in dejanskega okvira, v katerega spadajo.
Pogodbene pogoje, ki ustrezajo pojmu „glavni predmet pogodbe“ v smislu člena 4(2) Direktive 93/13, je treba namreč razumeti kot pogoje, ki določajo bistvene dajatve iz te pogodbe in ki jo kot taki karakterizirajo. Pogoji, ki so pomožni v primerjavi s pogoji, ki določajo bistvo pogodbenega razmerja, pa ne morejo biti zajeti s pojmom „glavni predmet pogodbe“. Iz besedila člena 4(2) Direktive 93/13 je tudi razvidno, da je obseg druge skupine pogojev, ki ne morejo biti predmet presoje morebitne nepoštenosti, omejen, saj se nanaša zgolj na ustreznost določene cene ali plačila za izmenjane storitve ali blago, razlog za to izključitev pa je to, da ni nobene preglednice ali pravnega merila, ki bi zagotavljal okvir ali smernice za nadzor nad to ustreznostjo.
Pogoji v zvezi s protidajatvijo, ki jo potrošnik dolguje dajalcu kredita ali ki vplivajo na dejansko ceno, ki jo mora potrošnik plačati dajalcu kredita, zato načeloma ne spadajo v to drugo skupino pogojev, razen kar zadeva vprašanje, ali je znesek protidajatve ali cene, kot je določena v pogodbi, ustrezna glede na storitev, ki jo v zameno opravi dajalec kredita.
(Glej točke od 54 do 56, 78 in izrek.)
Če je pogoj zajet z glavnim predmetom pogodbe ali če je sporen glede ustreznosti cene ali plačila, je presoja morebitne nepoštenosti teh pogojev obvezna, če bi se ugotovilo, da ni napisan v jasnem in razumljivem jeziku, kar mora prav tako preveriti predložitveno sodišče.
V zvezi s tem zahteve po preglednosti pogodbenih pogojev iz členov 4(2) in 5 Direktive 93/13 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah ni mogoče zožiti zgolj na njihovo formalno in slovnično raven.
Predvsem iz členov 3 in 5 Direktive 93/13 ter iz odstavkov 1(j) in (l) ter 2(b) in (d) Priloge k tej direktivi je razvidno, da je za spoštovanje zahtev preglednosti bistveno, ali so v posojilni pogodbi pregledno navedeni namen in posebne značilnosti mehanizma spremembe obrestne mere ter razmerje med tem pogojem in drugimi pogoji v zvezi s plačilom dajalca kredita, tako da lahko obveščeni potrošnik na podlagi natančnih in razumljivih pogojev oceni ekonomske posledice, ki iz tega zanj izhajajo.
To vprašanje mora preučiti nacionalno sodišče in pri tem upoštevati vse upoštevne dejanske okoliščine, ki vključujejo oglase in informacije, ki jih je posojilodajalec predložil v okviru pogajanj za posojilno pogodbo, in raven pozornosti, ki jo je mogoče pričakovati od povprečno obveščenega, razumno pozornega in preudarnega potrošnika.
(Glej točke od 72 do 75.)
Zadeva C‑143/13
Bogdan Matei
in
Ioana Ofelia Matei
proti
SC Volksbank România SA
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunalul Specializat Cluj)
„Direktiva 93/13/EGS — Nepošteni pogoji v pogodbah, sklenjenih med prodajalcem ali ponudnikom in potrošnikom — Člen 4(2) — Presoja nepoštenosti pogodbenih pogojev — Izključitev pogojev, ki se nanašajo na glavni predmet pogodbe ali na ustreznost cene ali plačila, če so napisani v jasnem in razumljivem jeziku — Pogoji, ki vsebujejo ‚provizijo za tveganje‘, ki jo prejme dajalec kredita, in ki temu pod določenimi pogoji dovoljujejo, da enostransko spremeni obrestno mero“
Povzetek – Sodba Sodišča (deveti senat) z dne 26. februarja 2015
Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Sklenitev sodne poravnave med strankama iz postopka v glavni stvari – Nerešena zadeva pred predložitvenim sodiščem, ki naj bi postala brezpredmetna – Vprašanje za predhodno odločanje, ki se nanaša na vprašanje javnega reda – Odgovor Sodišča, ki je za rešitev spora o glavni stvari uporaben in odločilen – Zavrnitev ugovora nedopustnosti
(člen 267 PDEU)
Varstvo potrošnikov – Nedovoljeni pogoji v pogodbah, sklenjenih s potrošniki – Direktiva 93/13 – Področje uporabe – Pogoji, s katerimi je opredeljen glavni predmet pogodbe ali ki se nanašajo na ceno ali plačilo za izmenjane storitve ali blago – Pojem – Pogoji, ki vsebujejo „provizijo za tveganje“, ki jo prejme dajalec kredita, in ki temu pod določenimi pogoji dovoljujejo, da enostransko spremeni obrestno mero – Izključitev
(Direktiva Sveta 93/13, člen 4(2))
Varstvo potrošnikov – Nedovoljeni pogoji v pogodbah, sklenjenih s potrošniki – Direktiva 93/13 – Področje uporabe – Pogoji, s katerimi je opredeljen glavni predmet pogodbe ali ki se nanašajo na ceno ali plačilo za izmenjane storitve ali blago – Izključitev – Pogoji – Obveznost izpolnjevanja zahtev po razumljivosti in preglednosti – Obseg
(Direktiva Sveta 93/13, členi 3, 4(2) in 5 ter Priloga, odstavka 1(j) in (l) ter 2(b) in (d))
Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 38 in od 40 do 42.)
Člen 4(2) Direktive 93/13 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah je treba razlagati tako, da besedni zvezi „glavni predmet pogodbe“ in „ustreznost[…] med ceno in plačilom za izmenjane storitve ali blago“ načeloma ne zajemata vrst pogojev – določenih v kreditnih pogodbah, ki jih prodajalec ali ponudnik sklene s potrošniki – ki dajalcu kredita pod določenimi pogoji omogočajo, da enostransko spremeni obrestno mero, in določajo, da ta dajalec kredita prejme „provizijo za tveganje“. Vendar mora predložitveno sodišče to opredelitev navedenih pogodbenih pogojev preveriti ob upoštevanju narave, splošne sistematike in določb zadevnih pogodb ter pravnega in dejanskega okvira, v katerega spadajo.
Pogodbene pogoje, ki ustrezajo pojmu „glavni predmet pogodbe“ v smislu člena 4(2) Direktive 93/13, je treba namreč razumeti kot pogoje, ki določajo bistvene dajatve iz te pogodbe in ki jo kot taki karakterizirajo. Pogoji, ki so pomožni v primerjavi s pogoji, ki določajo bistvo pogodbenega razmerja, pa ne morejo biti zajeti s pojmom „glavni predmet pogodbe“. Iz besedila člena 4(2) Direktive 93/13 je tudi razvidno, da je obseg druge skupine pogojev, ki ne morejo biti predmet presoje morebitne nepoštenosti, omejen, saj se nanaša zgolj na ustreznost določene cene ali plačila za izmenjane storitve ali blago, razlog za to izključitev pa je to, da ni nobene preglednice ali pravnega merila, ki bi zagotavljal okvir ali smernice za nadzor nad to ustreznostjo.
Pogoji v zvezi s protidajatvijo, ki jo potrošnik dolguje dajalcu kredita ali ki vplivajo na dejansko ceno, ki jo mora potrošnik plačati dajalcu kredita, zato načeloma ne spadajo v to drugo skupino pogojev, razen kar zadeva vprašanje, ali je znesek protidajatve ali cene, kot je določena v pogodbi, ustrezna glede na storitev, ki jo v zameno opravi dajalec kredita.
(Glej točke od 54 do 56, 78 in izrek.)
Če je pogoj zajet z glavnim predmetom pogodbe ali če je sporen glede ustreznosti cene ali plačila, je presoja morebitne nepoštenosti teh pogojev obvezna, če bi se ugotovilo, da ni napisan v jasnem in razumljivem jeziku, kar mora prav tako preveriti predložitveno sodišče.
V zvezi s tem zahteve po preglednosti pogodbenih pogojev iz členov 4(2) in 5 Direktive 93/13 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah ni mogoče zožiti zgolj na njihovo formalno in slovnično raven.
Predvsem iz členov 3 in 5 Direktive 93/13 ter iz odstavkov 1(j) in (l) ter 2(b) in (d) Priloge k tej direktivi je razvidno, da je za spoštovanje zahtev preglednosti bistveno, ali so v posojilni pogodbi pregledno navedeni namen in posebne značilnosti mehanizma spremembe obrestne mere ter razmerje med tem pogojem in drugimi pogoji v zvezi s plačilom dajalca kredita, tako da lahko obveščeni potrošnik na podlagi natančnih in razumljivih pogojev oceni ekonomske posledice, ki iz tega zanj izhajajo.
To vprašanje mora preučiti nacionalno sodišče in pri tem upoštevati vse upoštevne dejanske okoliščine, ki vključujejo oglase in informacije, ki jih je posojilodajalec predložil v okviru pogajanj za posojilno pogodbo, in raven pozornosti, ki jo je mogoče pričakovati od povprečno obveščenega, razumno pozornega in preudarnega potrošnika.
(Glej točke od 72 do 75.)