Zadeva C‑127/13 P
Guido Strack
proti
Evropski komisiji
„Pritožba — Pravica do izjave — Pravica do zakonitega sodnika — Dostop do dokumentov institucij — Delna zavrnitev dostopa do zadevnih dokumentov pritožniku — Prvotna odločba o zavrnitvi — Nastanek odločbe o zavrnitvi zaradi molka organa — Nadomestitev odločbe o zavrnitvi zaradi molka organa z izrecnimi odločbami — Pravni interes po sprejetju izrecnih odločb o zavrnitvi — Izjeme od dostopa do dokumentov — Varstvo interesa dobrega upravljanja — Varstvo osebnih podatkov in poslovnih interesov“
Povzetek – Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 2. oktobra 2014
Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Nespoštovanje prekluzivnih rokov za odgovor na prošnjo za odobritev dostopa s strani institucije – Zavrnitev zaradi molka organa – Razveljavitev z zavrnilno odločbo – Možnost pritožbe zoper odločbo zaradi molka organa – Neobstoj
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člena 7 in 8)
Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Prošnja, ki se nanaša na zelo veliko število dokumentov – Pravica institucije, da podaljša rok za sprejetje odločbe – Izjema – Možnost, da institucija s prosilcem poišče primerno spremembo rokov, določenih v uredbi – Izključitev – Možnost institucije, da zavrne dostop do nekaterih dokumentov – Izjema – Spoštovanje načela sorazmernosti
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, členi 6(3), 7 in 8)
Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Zavrnitev dostopa do dokumenta, ker ta ne obstaja ali ker ga zadevna institucija ne hrani – Okoliščina, katere posledica ne more biti neuporaba uredbe – Obveznost institucije, da ustvari zaprošen dokument – Neobstoj
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, členi 4, 6(2), 8(1) in (3) in 11)
Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Obveznost vzpostavitve registra dokumentov – Možnost nadzora nad izvedbo obveznosti prek prošnje za dostop – Izključitev
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člena 2(1) in 11)
Splošno sodišče – Organizacija – Dodelitev zadev senatom – Merila – Možnost odstopa od meril, da bi se zagotovila enakomerna porazdelitev dela – Dodelitev zadeve po vložitvi tožbe – Dopustnost – Obveznost, da se stranke pozove k predložitvi stališč – Neobstoj
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47(2); Poslovnik Splošnega sodišča, člen 12)
Sodni postopek – Trajanje postopka pred Splošnim sodiščem – Razumni rok – Nespoštovanje – Posledice – Trajanje, ki ne vpliva na rešitev spora – Razveljavitev odločbe Splošnega sodišča – Izključitev
Sodni postopek – Razdelitev pristojnosti med različnimi sodišči Unije – Odškodninska tožba za predolgo trajanje sodnega postopka – Pristojnost sodišča, ki naj bi ravnalo napačno, da odloči v drugi sestavi
(člen 256(1) PDEU)
Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo zasebnosti in integritete posameznika – Popolna uporaba določb Uredbe št. 45/2001 – Obveznost prosilca, da dokaže nujnost posredovanja zadevnih osebnih podatkov – Obveznost institucije, da po uradni dolžnosti preveri razloge, ki upravičujejo posredovanje – Neobstoj
(Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 45/2001, člena 8(b) in 18, in št. 1049/2001, člen 4(1)(b))
Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Zavrnitev dostopa – Pristojnost sodišča Unije, da odredi predložitev dokumentov z namenom preverjanja utemeljenosti zavrnitve – Obseg
(Poslovnik Splošnega sodišča, člena 65 in 66; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 1049/2001, člen 4)
Pritožba – Razlogi – Napačna presoja dejstev in dokazov – Nedopustnost – Nadzor Sodišča nad presojo dejstev in dokazov – Izključitev, razen ob izkrivljanju
(člen 256(1) PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek)
Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo zasebnosti in integritete posameznika – Obseg – Obveznost sistematičnega kodiranja imen, ki so bila izbrisana v dokumentu, posredovanem vlagateljem prošnje – Obseg – Meje
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(1)(b))
Pritožba – Razlogi – Razlog, prvič naveden v okviru pritožbe – Nedopustnost
(člen 256(1) PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek; Poslovnik Sodišča, člen 170(1))
Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo poslovnega interesa – Prevladujoč javni interes, ki upravičuje razkritje dokumentov – Sklicevanje na načelo preglednosti – Nujnost navedbe ugotovitev, ki os značilne za obravnavni primer
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(2) in (3))
Ničnostna tožba – Pristojnost sodišča Unije – Predlogi za izdajo odredbe, naslovljene na institucijo – Nedopustnost – Kršitve pravice do učinkovitega sodnega varstva – Neobstoj
(člena 264 PDEU in 266 PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47)
Pritožba – Razlogi – Pritožbeni razlog zoper odločitev Splošnega sodišča o stroških – Nedopustnost ob zavrnitvi vseh drugih pritožbenih razlogov
(Statut Sodišča, člen 58, drugi odstavek; Poslovnik Sodišča, člen 184)
Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 24 in od 88 do 90.)
Uredba št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije ne omogoča odstopanja od rokov iz členov 7 in 8 te uredbe, ker so ti roki odločilni za potek postopka za dostop do dokumentov zadevnih institucij, katerega namen je omogočiti hitro in lahko obravnavo prošenj za dostop do teh dokumentov.
V zvezi s tem, če se prošnja nanaša na zelo dolg dokument ali na veliko število dokumentov, je mogoče rok iz člena 8(1) te uredbe izjemoma podaljšati za 15 delovnih dni. Čeprav v takem primeru člen 6(3) navedene uredbe zadevni instituciji omogoča, da s prosilcem za dostop do dokumentov, ki jih ta institucija hrani, poišče primerno rešitev, pa se lahko ta rešitev nanaša samo na vsebino ali število zaprošenih dokumentov. Zaradi varovanja interesa dobrega upravljanja lahko institucija v izjemnih okoliščinah zavrne dostop do nekaterih dokumentov na podlagi tega, da je delovna obremenitev, povezana z njihovim razkritjem, nesorazmerna glede na namen prošnje za dostop do teh dokumentov. Vendar sklicevanje na načelo sorazmernosti ne more omogočiti spremembe rokov iz Uredbe št. 1049/2001, ne da bi to povzročilo pravno negotovost
(Glej točke 25, 26 in 28.)
V okviru sistema, vzpostavljenega z Uredbo št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, neobstoj zaprošenega dokumenta ali to, da ga zadevna institucija ne hrani, ne izključuje uporabe Uredbe št. 1049/2001.
Ker je v skladu s členom 8(1) in (3) Uredbe št. 1049/2001, vsako zavrnitev dostopa do dokumentov, ki se jih zahteva od uprave, mogoče izpodbijati po sodni poti, ne glede na to, na katere razloge se za zavrnitev sklicuje, namreč trditev, da je treba dostop do dokumenta zavrniti zaradi enega od razlogov iz člena 4 navedene uredbe, ali trditev, da zahtevani dokument ne obstaja, ne vpliva na pravico prosilcev do vložitve tožbe. Vsaka druga rešitev bi onemogočala nadzor, ki ga mora opraviti sodišče Unije nad utemeljenostjo odločbe o zavrnitvi dostopa do dokumentov institucij, saj bi instituciji za to, da se izogne vsakemu sodnemu nadzoru, zadoščalo, da navede, da dokument ne obstaja. Nasprotno, zadevna institucija mora prosilcu odgovoriti in po potrebi pred sodiščem tudi upravičiti zavrnitev dostopa na tej podlagi.
Vendar pa niti člen 11 Uredbe št. 1049/2001 niti obveznost zagotavljanja pomoči iz člena 6(2) te uredbe institucije ne moreta zavezati k ustvarjanju dokumenta, za katerega je bila zaprošena, pa ne obstaja.
(Glej točke od 39 do 42 in 46.)
Glede obveznosti, določene v členu 11 Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, da se vzpostavi register dokumentov, ta uredba navedene obveznosti ne povezuje neposredno s pravico dostopa do dokumentov iz člena 2(1), zato s prošnjo za dostop do dokumentov ni mogoče uveljavljati izpolnitve obveznosti vpisa v register.
(Glej točko 44.)
Splošno sodišče na podlagi člena 12 Poslovnika določa merila za dodeljevanje zadev senatom, pri čemer je Sklep o tem objavljen v Uradnem listu Evropske unije. V zvezi s tem, ker ta Sklep predsedniku Splošnega sodišča omogoča, da odstopi od vrstnega reda dodelitve zadev, da bi zagotovil enakomerno porazdelitev dela in ker izvajanje tega odstopanja ni omejeno na trenutek vložitve tožbe, nič ne nasprotuje dodelitvi zadeve drugemu senatu ob katerem drugem trenutku. Taka razlaga je še toliko bolj tehtna, saj dodelitev zadeve drugemu senatu – v interesu učinkovitega izvajanja sodne oblasti, da bi se zagotovila enakomerna porazdelitev dela – sledi cilju obravnavanja zadev v razumnem času v skladu s členom 47, drugi odstavek, Listine o temeljnih pravicah Evropske unije.
Poleg tega, glede na to, da, kot je to pri prvotni dodelitvi zadeve tudi dodelitev te zadeve drugemu senatu od prvotno predvidenega strankam ne daje pravice do predhodne izjave o tem ukrepu izvajanja sodne oblasti, trditve, ki se nanaša na kršitev njegove pravice do izjave pred dodelitvijo njegove tožbe drugemu senatu, ni utemeljena.
(Glej točke od 50 do 53.)
Če ne obstajajo nikakršni indici, da je trajanje sodnega postopka pred Splošnim sodiščem kakorkoli vplivalo na rešitev spora, se zadevna sodba zaradi domnevnega nespoštovanja sojenja v razumnem roku ne razveljavi.
(Glej točko 62.)
Splošno sodišče, ki je pristojno na podlagi člena 256(1) PDEU, mora, če je pri jem vložena odškodninska tožba zaradi domnevno predolgega sodnega posotpka pred njim, odločiti v drugi sestavi kot je tista, ki je odločala o sporu, v zvezi s katerim se graja trajanje postopka.
(Glej točko 64.)
Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 70, 101, 102, 106, 107, 111 in 115.)
Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 73, 74, od 76 do 78 in 136.)
Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 79.)
Obveznost sistematičnega kodiranja imen, ki so bila izbrisana v dokumentu, posredovanem po vložitvi prošnje na podlagi Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, bi pomenila izredno visoko in nepotrebno delovno obremenitev. Institucije namreč lahko v nekaterih primerih po tehtanju interesa prosilcev za dostop do dokumentov in delovne obremenitve, ki izhaja iz obravnave njihovih prošenj, dajo prednost interesu dobrega upravljanja.
(Glej točko 113.)
Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 119.)
Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 128, 130 in 131.)
Sodišče Unije načeloma na institucijo ne more nasloviti odredbe, ne da bi poseglo v prerogative upravne oblasti. V skladu s členom 264 PDEU lahko tako le razglasi ničnost izpodbijanega akta. Poleg tega člen 266 PDEU ne določa možnosti naslavljanja odredb institucijam. Te ugotovitve ni mogoče izpodbiti s trditvijo, ki temelji na členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ker namen tega člena ni spremeniti sistem sodnega nadzora, določen s Pogodbama.
(Glej točke od 145 do 147.)
Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 151.)
Zadeva C‑127/13 P
Guido Strack
proti
Evropski komisiji
„Pritožba — Pravica do izjave — Pravica do zakonitega sodnika — Dostop do dokumentov institucij — Delna zavrnitev dostopa do zadevnih dokumentov pritožniku — Prvotna odločba o zavrnitvi — Nastanek odločbe o zavrnitvi zaradi molka organa — Nadomestitev odločbe o zavrnitvi zaradi molka organa z izrecnimi odločbami — Pravni interes po sprejetju izrecnih odločb o zavrnitvi — Izjeme od dostopa do dokumentov — Varstvo interesa dobrega upravljanja — Varstvo osebnih podatkov in poslovnih interesov“
Povzetek – Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 2. oktobra 2014
Institucije Evropske unije — Pravica javnosti do dostopa do dokumentov — Uredba (ES) št. 1049/2001 — Nespoštovanje prekluzivnih rokov za odgovor na prošnjo za odobritev dostopa s strani institucije — Zavrnitev zaradi molka organa — Razveljavitev z zavrnilno odločbo — Možnost pritožbe zoper odločbo zaradi molka organa — Neobstoj
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člena 7 in 8)
Institucije Evropske unije — Pravica javnosti do dostopa do dokumentov — Uredba (ES) št. 1049/2001 — Prošnja, ki se nanaša na zelo veliko število dokumentov — Pravica institucije, da podaljša rok za sprejetje odločbe — Izjema — Možnost, da institucija s prosilcem poišče primerno spremembo rokov, določenih v uredbi — Izključitev — Možnost institucije, da zavrne dostop do nekaterih dokumentov — Izjema — Spoštovanje načela sorazmernosti
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, členi 6(3), 7 in 8)
Institucije Evropske unije — Pravica javnosti do dostopa do dokumentov — Uredba (ES) št. 1049/2001 — Zavrnitev dostopa do dokumenta, ker ta ne obstaja ali ker ga zadevna institucija ne hrani — Okoliščina, katere posledica ne more biti neuporaba uredbe — Obveznost institucije, da ustvari zaprošen dokument — Neobstoj
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, členi 4, 6(2), 8(1) in (3) in 11)
Institucije Evropske unije — Pravica javnosti do dostopa do dokumentov — Uredba (ES) št. 1049/2001 — Obveznost vzpostavitve registra dokumentov — Možnost nadzora nad izvedbo obveznosti prek prošnje za dostop — Izključitev
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člena 2(1) in 11)
Splošno sodišče — Organizacija — Dodelitev zadev senatom — Merila — Možnost odstopa od meril, da bi se zagotovila enakomerna porazdelitev dela — Dodelitev zadeve po vložitvi tožbe — Dopustnost — Obveznost, da se stranke pozove k predložitvi stališč — Neobstoj
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47(2); Poslovnik Splošnega sodišča, člen 12)
Sodni postopek — Trajanje postopka pred Splošnim sodiščem — Razumni rok — Nespoštovanje — Posledice — Trajanje, ki ne vpliva na rešitev spora — Razveljavitev odločbe Splošnega sodišča — Izključitev
Sodni postopek — Razdelitev pristojnosti med različnimi sodišči Unije — Odškodninska tožba za predolgo trajanje sodnega postopka — Pristojnost sodišča, ki naj bi ravnalo napačno, da odloči v drugi sestavi
(člen 256(1) PDEU)
Institucije Evropske unije — Pravica javnosti do dostopa do dokumentov — Uredba (ES) št. 1049/2001 — Izjeme od pravice dostopa do dokumentov — Varstvo zasebnosti in integritete posameznika — Popolna uporaba določb Uredbe št. 45/2001 — Obveznost prosilca, da dokaže nujnost posredovanja zadevnih osebnih podatkov — Obveznost institucije, da po uradni dolžnosti preveri razloge, ki upravičujejo posredovanje — Neobstoj
(Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 45/2001, člena 8(b) in 18, in št. 1049/2001, člen 4(1)(b))
Institucije Evropske unije — Pravica javnosti do dostopa do dokumentov — Uredba (ES) št. 1049/2001 — Izjeme od pravice dostopa do dokumentov — Zavrnitev dostopa — Pristojnost sodišča Unije, da odredi predložitev dokumentov z namenom preverjanja utemeljenosti zavrnitve — Obseg
(Poslovnik Splošnega sodišča, člena 65 in 66; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 1049/2001, člen 4)
Pritožba — Razlogi — Napačna presoja dejstev in dokazov — Nedopustnost — Nadzor Sodišča nad presojo dejstev in dokazov — Izključitev, razen ob izkrivljanju
(člen 256(1) PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek)
Institucije Evropske unije — Pravica javnosti do dostopa do dokumentov — Uredba (ES) št. 1049/2001 — Izjeme od pravice dostopa do dokumentov — Varstvo zasebnosti in integritete posameznika — Obseg — Obveznost sistematičnega kodiranja imen, ki so bila izbrisana v dokumentu, posredovanem vlagateljem prošnje — Obseg — Meje
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(1)(b))
Pritožba — Razlogi — Razlog, prvič naveden v okviru pritožbe — Nedopustnost
(člen 256(1) PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek; Poslovnik Sodišča, člen 170(1))
Institucije Evropske unije — Pravica javnosti do dostopa do dokumentov — Uredba (ES) št. 1049/2001 — Izjeme od pravice dostopa do dokumentov — Varstvo poslovnega interesa — Prevladujoč javni interes, ki upravičuje razkritje dokumentov — Sklicevanje na načelo preglednosti — Nujnost navedbe ugotovitev, ki os značilne za obravnavni primer
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(2) in (3))
Ničnostna tožba — Pristojnost sodišča Unije — Predlogi za izdajo odredbe, naslovljene na institucijo — Nedopustnost — Kršitve pravice do učinkovitega sodnega varstva — Neobstoj
(člena 264 PDEU in 266 PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47)
Pritožba — Razlogi — Pritožbeni razlog zoper odločitev Splošnega sodišča o stroških — Nedopustnost ob zavrnitvi vseh drugih pritožbenih razlogov
(Statut Sodišča, člen 58, drugi odstavek; Poslovnik Sodišča, člen 184)
Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 24 in od 88 do 90.)
Uredba št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije ne omogoča odstopanja od rokov iz členov 7 in 8 te uredbe, ker so ti roki odločilni za potek postopka za dostop do dokumentov zadevnih institucij, katerega namen je omogočiti hitro in lahko obravnavo prošenj za dostop do teh dokumentov.
V zvezi s tem, če se prošnja nanaša na zelo dolg dokument ali na veliko število dokumentov, je mogoče rok iz člena 8(1) te uredbe izjemoma podaljšati za 15 delovnih dni. Čeprav v takem primeru člen 6(3) navedene uredbe zadevni instituciji omogoča, da s prosilcem za dostop do dokumentov, ki jih ta institucija hrani, poišče primerno rešitev, pa se lahko ta rešitev nanaša samo na vsebino ali število zaprošenih dokumentov. Zaradi varovanja interesa dobrega upravljanja lahko institucija v izjemnih okoliščinah zavrne dostop do nekaterih dokumentov na podlagi tega, da je delovna obremenitev, povezana z njihovim razkritjem, nesorazmerna glede na namen prošnje za dostop do teh dokumentov. Vendar sklicevanje na načelo sorazmernosti ne more omogočiti spremembe rokov iz Uredbe št. 1049/2001, ne da bi to povzročilo pravno negotovost
(Glej točke 25, 26 in 28.)
V okviru sistema, vzpostavljenega z Uredbo št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, neobstoj zaprošenega dokumenta ali to, da ga zadevna institucija ne hrani, ne izključuje uporabe Uredbe št. 1049/2001.
Ker je v skladu s členom 8(1) in (3) Uredbe št. 1049/2001, vsako zavrnitev dostopa do dokumentov, ki se jih zahteva od uprave, mogoče izpodbijati po sodni poti, ne glede na to, na katere razloge se za zavrnitev sklicuje, namreč trditev, da je treba dostop do dokumenta zavrniti zaradi enega od razlogov iz člena 4 navedene uredbe, ali trditev, da zahtevani dokument ne obstaja, ne vpliva na pravico prosilcev do vložitve tožbe. Vsaka druga rešitev bi onemogočala nadzor, ki ga mora opraviti sodišče Unije nad utemeljenostjo odločbe o zavrnitvi dostopa do dokumentov institucij, saj bi instituciji za to, da se izogne vsakemu sodnemu nadzoru, zadoščalo, da navede, da dokument ne obstaja. Nasprotno, zadevna institucija mora prosilcu odgovoriti in po potrebi pred sodiščem tudi upravičiti zavrnitev dostopa na tej podlagi.
Vendar pa niti člen 11 Uredbe št. 1049/2001 niti obveznost zagotavljanja pomoči iz člena 6(2) te uredbe institucije ne moreta zavezati k ustvarjanju dokumenta, za katerega je bila zaprošena, pa ne obstaja.
(Glej točke od 39 do 42 in 46.)
Glede obveznosti, določene v členu 11 Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, da se vzpostavi register dokumentov, ta uredba navedene obveznosti ne povezuje neposredno s pravico dostopa do dokumentov iz člena 2(1), zato s prošnjo za dostop do dokumentov ni mogoče uveljavljati izpolnitve obveznosti vpisa v register.
(Glej točko 44.)
Splošno sodišče na podlagi člena 12 Poslovnika določa merila za dodeljevanje zadev senatom, pri čemer je Sklep o tem objavljen v Uradnem listu Evropske unije. V zvezi s tem, ker ta Sklep predsedniku Splošnega sodišča omogoča, da odstopi od vrstnega reda dodelitve zadev, da bi zagotovil enakomerno porazdelitev dela in ker izvajanje tega odstopanja ni omejeno na trenutek vložitve tožbe, nič ne nasprotuje dodelitvi zadeve drugemu senatu ob katerem drugem trenutku. Taka razlaga je še toliko bolj tehtna, saj dodelitev zadeve drugemu senatu – v interesu učinkovitega izvajanja sodne oblasti, da bi se zagotovila enakomerna porazdelitev dela – sledi cilju obravnavanja zadev v razumnem času v skladu s členom 47, drugi odstavek, Listine o temeljnih pravicah Evropske unije.
Poleg tega, glede na to, da, kot je to pri prvotni dodelitvi zadeve tudi dodelitev te zadeve drugemu senatu od prvotno predvidenega strankam ne daje pravice do predhodne izjave o tem ukrepu izvajanja sodne oblasti, trditve, ki se nanaša na kršitev njegove pravice do izjave pred dodelitvijo njegove tožbe drugemu senatu, ni utemeljena.
(Glej točke od 50 do 53.)
Če ne obstajajo nikakršni indici, da je trajanje sodnega postopka pred Splošnim sodiščem kakorkoli vplivalo na rešitev spora, se zadevna sodba zaradi domnevnega nespoštovanja sojenja v razumnem roku ne razveljavi.
(Glej točko 62.)
Splošno sodišče, ki je pristojno na podlagi člena 256(1) PDEU, mora, če je pri jem vložena odškodninska tožba zaradi domnevno predolgega sodnega posotpka pred njim, odločiti v drugi sestavi kot je tista, ki je odločala o sporu, v zvezi s katerim se graja trajanje postopka.
(Glej točko 64.)
Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 70, 101, 102, 106, 107, 111 in 115.)
Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 73, 74, od 76 do 78 in 136.)
Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 79.)
Obveznost sistematičnega kodiranja imen, ki so bila izbrisana v dokumentu, posredovanem po vložitvi prošnje na podlagi Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, bi pomenila izredno visoko in nepotrebno delovno obremenitev. Institucije namreč lahko v nekaterih primerih po tehtanju interesa prosilcev za dostop do dokumentov in delovne obremenitve, ki izhaja iz obravnave njihovih prošenj, dajo prednost interesu dobrega upravljanja.
(Glej točko 113.)
Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 119.)
Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 128, 130 in 131.)
Sodišče Unije načeloma na institucijo ne more nasloviti odredbe, ne da bi poseglo v prerogative upravne oblasti. V skladu s členom 264 PDEU lahko tako le razglasi ničnost izpodbijanega akta. Poleg tega člen 266 PDEU ne določa možnosti naslavljanja odredb institucijam. Te ugotovitve ni mogoče izpodbiti s trditvijo, ki temelji na členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ker namen tega člena ni spremeniti sistem sodnega nadzora, določen s Pogodbama.
(Glej točke od 145 do 147.)
Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 151.)