—

za estonsko vlado M. Linntam in N. Grünberg, agentki,

—

za Svet Evropske unije S. Boelaert in M. Remmelgas, agentki, skupaj z B. Byrnejem, solicitor, in G. Berrischem, odvetnikom,

—

za Evropsko komisijo A. Stobiecka-Kuik, E. Randvere in B.‑R. Killmann, agenti,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago in veljavnost Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 4, str. 307), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006 z dne 20. novembra 2006 (UL L 363, str. 1, v nadaljevanju: carinski zakonik), in Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 6, str. 3), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 312/2009 z dne 16. aprila 2009 (UL L 98, str. 3, v nadaljevanju: Uredba št. 2454/93), ter na razlago člena 3(1) Uredbe Sveta (ES) št. 661/2008 z dne 8. julija 2008 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) in delnem vmesnem pregledu v skladu s členom 11(3) Uredbe (ES) št. 384/96 (UL L 185, str. 1, in popravek v UL 2009, L 339, str. 59), Sklepa Komisije z dne 4. julija 2008 o sprejetju zavez, ponujenih v zvezi s protidampinškim postopkom glede uvoza amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije in Ukrajine (2008/577/ES) (UL L 185, str. 43, in popravek v UL 2009, L 339, str. 59), člena 28 PDEU, člena 31 PDEU in člena 20 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Baltic Agro AS (v nadaljevanju: Baltic Agro) in Maksu- ja Tolliameti Ida maksu- ja tollikeskus (davčni in carinski organ – davčni in carinski urad vzhod, v nadaljevanju: MTA) glede protidampinških dajatev in davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) v zvezi z uvozom amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije, ki so se od te družbe zahtevali po naknadnem preverjanju.

3

Člen 66 carinskega zakonika določa:

„1.   Carinski organi na zahtevo deklaranta razveljavijo že sprejeto deklaracijo, če deklarant dokaže, da je bilo blago pomotoma deklarirano za carinski postopek, ki je naveden v tej deklaraciji, ali da zaradi posebnih okoliščin vnos blaga v carinski postopek, za katerega je bilo deklarirano, ni več upravičen.

Če pa so carinski organi deklaranta seznanili o tem, da bodo opravili pregled blaga, se lahko zahtevek za razveljavitev deklaracije sprejme šele po opravljenem pregledu.

2.   Deklaracijo je po odobritvi prepustitve blaga mogoče razveljaviti zgolj v primerih, določenih skladno s postopkom odbora.

3.   Razveljavitev deklaracije ne vpliva na uporabo veljavnih kazenskih določb.“

4

Člen 220(2) tega zakonika določa:

„Razen v primerih iz drugega in tretjega pododstavka člena 217(1) se naknadna vknjižba ne opravi, če:

[…]

[…]“

5

Člen 251 Uredbe št. 2454/93 določa:

„Z odstopanjem od člena 66(2) [carinskega] zakonika se lahko carinska deklaracija po odobritvi prepustitve pod naslednjimi pogoji razveljavi:

6

V uvodnih izjavah 159 in 161 Uredbe št. 661/2008 je navedeno:

[…]

7

Člena 1 in 2 Uredbe št. 661/2008 nalagata dokončne protidampinške dajatve v različnih zneskih za uvoz amonijevega nitrata in nekaterih gnojil in drugih proizvodov, ki vsebujejo amonijev nitrat, s poreklom iz Rusije.

8

Člen 3(1) in (2) te uredbe določa:

„1.   Uvoz, deklariran za sprostitev v prosti promet in fakturiran v družbah, katerih z[a]veze je Komisija sprejela in katerih imena so navedena v občasno spremenjenem Sklepu Komisije 2008/577/ES, se oprosti protidampinških dajatev, uvedenih na podlagi člena 2, pod pogojem, da:

2.   Carinski dolg nastane v trenutku sprejema deklaracije za sprostitev v prosti promet:

[…]“

9

V uvodni izjavi 21 Sklepa 2008/577 je navedeno:

„Da bi lahko Komisija učinkovito spremljala izpolnjevanje zavez družb, kadar je zahtevek za sprostitev v prosti promet predložen ustreznemu carinskemu organu, bo oprostitev dajatev odvisna od (i) predložitve fakture na podlagi zaveze, ki bo vsebovala vsaj podatke iz Priloge k Uredbi Sveta (ES) št. 661/2008 in Priloge k Uredbi Sveta (ES) št. 662/2008 […], (ii) dejstva, da morajo navedene družbe uvoženo blago izdelati, odpraviti in fakturirati neposredno prvi neodvisni stranki v Skupnosti, in (iii) dejstva, da blago, deklarirano in predloženo carinskim organom, natančno ustreza opisu na računu na podlagi zaveze. Kadar taka faktura ni predložena ali ne ustreza izdelku, predloženemu carinskim organom, se namesto tega plača ustrezen znesek protidampinške dajatve.“

10

S tem sklepom je Evropska komisija sprejela zaveze glede cen, ki sta jih v skladu s členom 8(1) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 10, str. 45) ponudila ruska proizvajalca izvoznika amonijevega nitrata, in sicer delniški družbi „JSC Acron [(v nadaljevanju: Acron)], Veliky Novgorod, Rusija, in JSC Dorogobuzh, Dorogobuzh, Rusija, ki sta članici holdinga ‚Acron‘“.

11

Družba Baltic Agro s sedežem v Estoniji je oktobra 2009 in januarja 2010 kupila 5000 ton gnojila iz amonijevega nitrata s posredovanjem estonske vmesne družbe, Magnet Grupp OÜ (v nadaljevanju: Magnet Grupp). Za to je bilo med družbami Acron in Magnet Grupp na eni strani ter Magnet Grupp in Baltic Agro na drugi strani sklenjenih več nakupnih pogodb. S temi pogodbami je družba Acron družbi Magnet Grupp prodala 10.000 ton gnojila iz amonijevega nitrata, družba Baltic Agro pa je kupila 5000 ton tega blaga od družbe Magnet Grupp. Družba Baltic Agro se je na podlagi teh pogodb zavezala, da bo izpolnila z blagom povezane carinske formalnosti in plačala DDV.

12

Glede na navedbe predložitvenega sodišča sta dva carinska zastopnika januarja in februarja 2010 vložila pet carinskih deklaracij, s katerimi je bil deklariran uvoz 1751,5 ton gnojila z amonijevim nitratom. V deklaracijah je bila kot prejemnik uvoženega blaga navedena družba Baltic Agro, kot pošiljatelj blaga pa za dve deklaraciji družba Acron in za ostale tri latvijsko prevozniško podjetje Ventoil SIA.

13

Navedena carinska zastopnika sta 1. marca in 23. aprila 2010 pri MTA zahtevala razveljavitev teh deklaracij, ker je bila na njih namesto družbe Magnet Grupp kot prejemnik navedena družba Baltic Agro.

14

MTA je 3. marca 2010 naknadno preveril pet carinskih deklaracij, da bi ugotovil, ali so bili carinska vrednost uvoženega blaga, izračun in poravnava dajatev, odmerjenih pri uvozu, pravilni.

15

MTA je 31. maja 2010 na podlagi naknadnega preverjanja izdal odločbi o odmeri dajatev, s katerima je družbi Baltic Agro za uvoženo blago odmeril carino in DDV, ker naj ne bi bili izpolnjeni pogoji za oprostitev carine iz člena 3(1) Uredbe št. 661/2008, saj družba Baltic Agro ni bila prva neodvisna stranka v Evropski uniji.

16

Družba Baltic Agro je zoper navedeni odločbi pri Tartu halduskohus (upravno sodišče Tartu) vložila tožbo za razglasitev ničnosti, v kateri je trdila, da okoliščina, da je pri zadevnem uvozu uporabila vmesno družbo, v obravnavanem primeru družbo Magnet Grupp, z davčnega vidika dajatev ni upoštevna.

17

Tartu halduskohus je 25. aprila 2011 to tožbo zavrnilo, saj je menilo, da družba Baltic Agro ni upravičena do oprostitve carine iz člena 3(1) Uredbe št. 661/2008, saj naj uvoženega blaga ne bi kupila neposredno od proizvajalca.

18

Družba Baltic Agro je 25. maja 2011 pri Tartu ringkonnakohus (višje sodišče Tartu) vložila pritožbo, s katero je predlagala razveljavitev te zavrnilne odločbe.

19

Predložitveno sodišče se sprašuje, ali lahko družba Baltic Agro glede na to, da ni prva neodvisna stranka v Uniji, uveljavlja oprostitev protidampinških dajatev iz člena 3(1) Uredbe št. 661/2008. V zvezi s tem se to sodišče sprašuje, ali morata biti za upravičenost do te oprostitve prva stranka in uvoznik vedno ista oseba.

20

Navedeno sodišče se sprašuje tudi o posledicah napačne carinske deklaracije. V zvezi s tem se sprašuje, ali to, da je carinski organ po tem, ko je tožeča stranka iz postopka v glavni stvari vložila zahtevo za razveljavitev deklaracij, navedene deklaracije sprejel ali izvedel naknadno preverjanje, ne priča o tem, da je carinski organ storil napako, kar bi navedeni tožeči stranki dalo možnost, da se zanjo uporabi postopek iz člena 220(2)(b) carinskega zakonika, ki dopušča razveljavitev deklaracij, kakršne so te iz postopka v glavni stvari.

21

Nazadnje se predložitveno sodišče sprašuje, ali uporaba vmesne družbe, kot je družba Magnet Grupp, za uvoz blaga v Unijo ne pomeni neenakega obravnavanja pred zakonom, saj je uvoznik, ki takega posrednika ne uporabi, upravičen do oprostitve protidampinških dajatev iz člena 3(1) Uredbe št. 661/2008. Po mnenju predložitvenega sodišča tako obravnavanje ni sorazmerno in ustvarja neenakost med uvoznikoma v enakem položaju, kar je v nasprotju s pravom Unije in zlasti s členom 20 Listine.

22

V teh okoliščinah je Tartu ringkonnakohus prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

23

Predložitveno sodišče s prvim in drugim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 3(1) Uredbe št. 661/2008 razlagati tako, da je mogoče družbo s sedežem v državi članici, ki je kupila amonijev nitrat s poreklom iz Rusije, in sicer s posredovanjem druge družbe, ki ima prav tako sedež v državi članici, da bi ga uvozila v Unijo, v smislu te določbe šteti za prvo neodvisno stranko v Uniji, tako da je ta družba lahko upravičena do oprostitve dokončne protidampinške dajatve, ki jo ta uredba uvaja za ta amonijev nitrat.

24

V uvodu je treba poudariti, da se oprostitev protidampinških dajatev lahko odobri le pod nekaterimi pogoji in v posebej določenih primerih ter tako pomeni izjemo od običajne ureditve protidampinških dajatev. Določbe, ki določajo tako oprostitev, je torej treba razlagati ozko (glej po analogiji sodbi Söhl & Söhlke, C‑48/98, EU:C:1999:548, točka 52, in Isaac International, C‑371/09, EU:C:2010:458, točka 42).

25

Člen 3(1) Uredbe št. 661/2008 določa, da se uvoz, ki ga je Komisija sprejela, lahko oprosti protidampinških dajatev, če ta uvoz izpolnjuje tri kumulativne pogoje, določene v navedenem členu 3. Prvič, družbe izvoznice to blago izdelajo, odpravijo in fakturirajo neposredno prvi neodvisni stranki v Uniji. V zvezi s tem člen 3(1), prva alinea, te uredbe z uporabo izraza „neposredno“ izrecno zahteva tesno povezavo med družbo, odgovorno za izdelavo, odpravo in fakturiranje uvoženega blaga, na eni strani in prvo neodvisno stranko v Uniji na drugi.

26

Drugič, uvozu, za katerega se lahko ta oprostitev uporabi, mora biti priložen račun na podlagi zaveze, tj. trgovinska faktura, ki vsebuje vsaj podatke in izjavo, navedene v Prilogi k Uredbi št. 661/2008.

27

Tretjič, blago, deklarirano in predloženo carini, mora natančno ustrezati opisu na računu na podlagi zaveze in tako izpolnjevati zahteve iz prejšnje točke.

28

Poleg tega člen 3(2) navedene uredbe natančneje določa, da carinski dolg nastane v trenutku sprejema deklaracije za sprostitev v prosti promet, če se ugotovi, da glede uvoza, opisanega v odstavku 1 tega člena, eden ali več pogojev, navedenih v tem odstavku 1, ni izpolnjenih.

29

Člen 3 Uredbe št. 661/2008 je treba razumeti glede na uvodno izjavo 159 te uredbe, ki določa, da je oprostitev protidampinške dajatve, kadar je ustreznemu carinskemu organu predložen zahtevek za sprostitev v prosti promet, odvisna od pogojev, določenih v tem členu, da bi lahko Komisija in carinski organi učinkovito nadzorovali, ali družbe spoštujejo zaveze. Torej če ti pogoji niso izpolnjeni, začne v času sprejetja izjave o sprostitvi v prosti promet veljati protidampinška dajatev.

30

Poleg tega, kot je poudaril generalni pravobranilec v točki 33 sklepnih predlogov, so zahteve iz člena 3(1) Uredbe št. 661/2008 v povezavi z navedeno uvodno izjavo upravičene na podlagi preudarkov, povezanih z nadzorom, ki ga bodisi Komisija bodisi pristojni organi držav članic opravijo nad izvrševanjem sprejetih zavez.

31

Vendar kot je razvidno iz predloga za sprejetje predhodne odločbe, kaže, da družba Acron blaga iz postopka v glavni stvari ni fakturirala in odpremila neposredno družbi Baltic Agro, saj, prvič, zadnjenavedena blaga ni kupila neposredno od družbe Acron, pri čemer je ta družba tista, katere zavezo je Komisija sprejela z Uredbo št. 661/2008, in drugič, je družba Baltic Agro kupila le del blaga, ki ga je družba Acron prodala družbi Magnet Grupp, čeprav je bila družba Baltic Agro na carinskih deklaracijah navedena kot prejemnik vsega blaga, ki ga je prodala družba Acron. V teh okoliščinah prvega pogoja, določenega v členu 3(1) Uredbe št. 661/2008, ni mogoče šteti za izpolnjenega, tako da se oprostitev protidampinške dajatve, uvedena s to uredbo, ne uporabi.

32

Glede na zgoraj navedeno je treba na prvo in drugo vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti, da je treba člen 3(1) Uredbe št. 661/2008 razlagati tako, da družbe s sedežem v državi članici, ki je kupila amonijev nitrat s poreklom iz Rusije, in sicer s posredovanjem druge družbe, ki ima prav tako sedež v državi članici, da bi ga uvozila v Unijo, v smislu te določbe ni mogoče šteti za prvo neodvisno stranko v Uniji in ta torej ni upravičena do oprostitve dokončne protidampinške dajatve, ki jo ta uredba uvaja za ta amonijev nitrat.

33

Predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člena 66 in 220(2)(b) carinskega zakonika razlagati tako, da nasprotujeta temu, da carinski organ opravi naknadno vknjižbo protidampinške dajatve, kadar – kot v okoliščinah postopka v glavni stvari – so bile zahteve za razveljavitev carinskih deklaracij vložene, ker je bila navedba prejemnika na teh deklaracijah napačna in ker je ta organ navedene deklaracije sprejel ali je po prejetju navedenih zahtev opravil preverjanje.

34

Treba je spomniti, prvič, da člen 66 carinskega zakonika določa, da se zahteva za razveljavitev lahko sprejme, če deklarant dokaže, da je bilo blago pomotoma deklarirano za carinski postopek, ki je naveden v tej deklaraciji, ali da vnos blaga v carinski postopek, za katerega je bilo deklarirano, ni več upravičen. V skladu s tem členom je deklaracijo po odobritvi prepustitve blaga mogoče razveljaviti zgolj v omejenih primerih, naštetih zlasti v členu 251 Uredbe št. 2454/93.

35

Drugič, člen 220(2)(b) navedenega zakonika določa, da se naknadna vknjižba dajatev, ki izhajajo iz carinskega dolga, ne opravi, če znesek zakonsko dolgovanih dajatev ni bil vknjižen kot posledica napake carinskih organov, ki je oseba, zavezana plačilu, ni mogla ugotoviti, pri čemer je ta oseba ravnala v dobri veri.

36

V obravnavanem primeru pa iz nobenega podatka iz spisa ni razvidno, da bi se v okoliščinah zadeve iz postopka v glavni stvari uporabila člena 66 in 220(2)(b) carinskega zakonika.

37

Namreč, kar zadeva člen 66 carinskega zakonika, se zdi, da družba Baltic Agro ni navedla niti trdila, da je bilo blago pomotoma deklarirano za carinski postopek, ki ustreza deklaracijam iz postopka v glavni stvari. Zato – kot je poudaril generalni pravobranilec v točkah 46 in 47 sklepnih predlogov – se člen 66 carinskega zakonika v takih okoliščinah ne uporabi.

38

V zvezi s členom 220(2)(b) navedenega zakonika je treba poudariti, da v zadevi v glavni stvari na podlagi nobenega podatka iz spisa, predloženega Sodišču, ni mogoče sklepati, da to, da sta carinska zastopnika v svojih carinskih deklaracijah kot prejemnika navedla družbo Baltic Agro, ali pa sprejetje ali izvedba preverjanja takih deklaracij po vložitvi zahteve za razveljavitev navedenih deklaracij pomeni napako carinskega organa.

39

Vsekakor – tudi ob predpostavki, da ti elementi pomenijo napako, ki bi dopuščala razveljavitev carinskih deklaracij iz postopka v glavni stvari – je treba poudariti, da take okoliščine družbi Baltic Agro ne bi omogočale, da je upravičena do oprostitve protidampinških dajatev, uvedene z Uredbo št. 661/2008, saj ta družba, kot je razvidno iz točke 31 te sodbe, še vedno ne izpolnjuje pogojev, določenih v členu 3 te uredbe, da bi se štela za prvo neodvisno stranko v Uniji.

40

V teh okoliščinah je treba na tretje vprašanje odgovoriti, da je treba člena 66 in 220(2)(b) carinskega zakonika razlagati tako, da ne nasprotujeta temu, da carinski organ opravi naknadno vknjižbo protidampinške dajatve, kadar – kot v okoliščinah postopka v glavni stvari – so bile zahteve za razveljavitev carinskih deklaracij vložene, ker je bila navedba prejemnika na teh deklaracijah napačna in ker je ta organ navedene deklaracije sprejel ali je preverjanje opravil po prejetju navedenih zahtev.

41

Predložitveno sodišče s četrtim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali sta člen 66 carinskega zakonika in člen 251 Uredbe št. 2454/93 v primeru, da v okviru skupne carinske tarife iz členov 28 PDEU in 31 PDEU navedeni določbi carinskega zakonika in Uredbe št. 2454/93 ne omogočata, da se napačna carinska deklaracija na zahtevo razveljavi in se tako pravica do oprostitve protidampinške dajatve podeli prejemniku, ki bi to oprostitev lahko uveljavljal, če ta napaka ne bi bila storjena, v skladu s temeljno pravico enakosti pred zakonom, zapisano v členu 20 Listine.

42

V zvezi s tem predložitveno sodišče opozarja, da če zadevne določbe carinskega zakonika in Uredbe št. 661/2008 iz postopka v glavni stvari ne omogočajo razveljavitve carinske deklaracije, da bi se spremenil prejemnik zadevnega blaga, s čimer družbi Magnet Grupp preprečujejo, da bi uveljavljala oprostitev protidampinške dajatve, ki bi jo lahko zahtevala, če take napake ne bi bilo, se postavlja vprašanje kršitve temeljne pravice enakosti pred zakonom, saj družbi iz postopka v glavni stvari, ki sta v bistvu v enakem položaju, ne bi bili enako obravnavani.

43

Vendar kot je bilo ugotovljeno v točki 38 te sodbe, v postopku v glavni stvari ne gre za nobeno napako, ki bi dopuščala razveljavitev carinskih deklaracij. V zvezi s tem je treba tako opozoriti, da je obveznost predložitve točnih informacij v carinski deklaraciji na strani deklaranta. Ta obveznost je zgolj posledica načela nepreklicnosti že sprejete carinske deklaracije, izjeme od tega načela pa so strogo določene z zakonodajo Unije na tem področju (sodba DP grup, C‑138/10, EU:C:2011:587, točke od 39 do 41).

44

Prav tako je treba ugotoviti, da podjetje, ki je spoštovalo zahteve iz člena 3 Uredbe št. 661/2008 in je pravilno izpolnilo carinsko deklaracijo, da bi lahko bilo upravičeno do oprostitve protidampinške dajatve, ni v primerljivem položaju s podjetjem, ki teh zahtev ni spoštovalo.

45

Poleg tega – kot je bilo ugotovljeno v točkah 31 in 39 te sodbe – tudi če bi bile carinske deklaracije iz postopka v glavni stvari izpolnjene pravilno, družba Baltic Agro ne bi mogla uveljavljati oprostitve protidampinške dajatve, saj vsekakor ne bi izpolnjevala zahtev iz člena 3(1) Uredbe št. 661/2008.

46

Zato je treba na četrto vprašanje odgovoriti, da sta člen 66 carinskega zakonika in člen 251 Uredbe št. 2454/93 v primeru, da v okviru skupne carinske tarife iz členov 28 PDEU in 31 PDEU navedeni določbi carinskega zakonika in Uredbe št. 2454/93 ne omogočata, da se napačna carinska deklaracija na zahtevo razveljavi in se tako pravica do oprostitve protidampinške dajatve podeli prejemniku, ki bi to oprostitev lahko uveljavljal, če ta napaka ne bi bila storjena, v skladu s temeljno pravico enakosti pred zakonom, zapisano v členu 20 Listine.

47

Ker je ta postopek za stranke v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v postopkih pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo: