—

za Humeau Beaupréau SAS F. Puel, odvetnik,

—

za francosko vlado D. Colas in C. Candat, agenta,

—

za Evropsko komisijo L. Keppenne in B.‑R. Killmann, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago splošnega pravila 2(a) za razlago kombinirane nomenklature iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 382), v različici, ki je veljala v času dejanskega stanja (v nadaljevanju: KN).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med directeur général des douanes et droits indirects (generalni direktor za carine in posredne dajatve) in chef de l’agence de la direction nationale du renseignement et des enquêtes douanière (vodja agencije nacionalne direkcije za carinske poizvedbe in preiskave) ter Humeau Beaupréau SAS (v nadaljevanju: Humeau), družbo francoskega prava, glede uvrstitve v KN elementov, potrebnih za izdelavo obutve za športne aktivnosti, uvoženih iz Kitajske med majem 1998 in novembrom 2000.

3

KN, ki je bila uvedena z Uredbo št. 2658/87, temelji na harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljevanju: HS), ki ga je pripravil Svet za carinsko sodelovanje, zdaj Svetovna carinska organizacija (v nadaljevanju: SCO), in ki je bil uveden z Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, sklenjeno v Bruslju 14. junija 1983 in odobreno v imenu Evropske gospodarske skupnosti z Odločbo Sveta 87/369/EGS z dne 7. aprila 1987 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 288). Iz HS povzema šestmestne tarifne številke in podštevilke, le sedma in osma tarifna številka sta njena lastna poddelitev.

4

Prvi del KN zajema uvodne določbe. V tem delu je v oddelku I, ki zajema splošna pravila, v poglavju A z naslovom „Splošna pravila za razlago [KN]“ določeno:

„Blago se v [KN] uvršča po naslednjih načelih:

[…]

5

Drugi del KN vsebuje oddelek XII, ki med drugim zajema poglavje 64, naslovljeno „Obutev, gamaše in podobni izdelki; deli teh izdelkov“.

6

Tarifna številka 6404 KN, naslovljena „Obutev s podplati iz gume, plastične mase, iz usnja ali umetnega usnja in z zgornjim delom iz tekstilnih materialov“, zajema tarifno podštevilko 6404 11 00 s tem opisom:

„športna obutev; copate za tenis, košarko, gimnastiko in podobno“.

7

Tarifna številka 6406 KN je naslovljena „Deli obutve (vključno zgornji deli, ki so pritrjeni ali ne na podplat, razen na zunanji podplat); zamenljivi vložki, petne blazinice in podobni izdelki; gamaše, dokolenice in podobni izdelki in njihovi deli“.

8

Tarifna podštevilka 6406 10 zajema „Zgornje dele in dele zgornjega dela, razen opetnikov“.

9

Tarifna podštevilka 6406 20 zajema „Podplate in pete, iz gume ali plastične mase“.

10

Člen 249 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 4, str. 307), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2700/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2000 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 10, str. 239, v nadaljevanju: carinski zakonik), določa:

„Odbor [za carinski zakonik] lahko obravnava vsa vprašanja v zvezi s carinsko zakonodajo, ki jih postavi predsedujoči na lastno pobudo ali na zahtevo predstavnikov držav članic.“

11

SCO pod pogoji, določenimi v členu 8 Mednarodne konvencija o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, odobri pojasnjevalne opombe in mnenja o klasifikaciji, ki jih je sprejel odbor za HS.

12

V pojasnjevalni opombi v zvezi s splošnim pravilom 2(a) za razlago HS (v nadaljevanju: POHS v zvezi s pravilom 2(a)), to je pravilom, ki je popolnoma enako kot splošno pravilo 2(a) za razlago KN, je navedeno:

[…]

Proizvodi, predloženi razstavljeni ali nesestavljeni

13

Člen 443(1) francoskega carinskega zakonika, kakor je bil spremenjen z loi no 77‑1453, du 29 décembre 1977, accordant des garanties de procédure aux contribuables en matière fiscale et douanière (zakon št. 77‑1453 z dne 29. decembra 1977 o procesnih jamstvih davčnim zavezancem v davčnih in carinskih zadevah, JORF z dne 30. decembra 1977, str. 6279), določa:

„commission de conciliation et d’expertise douanière (komisija za mediacijo in izvedenska mnenja v carinskih zadevah) sestavljajo:

Ob neodločenem izidu glasovanja je glas predsednika odločilen.“

14

Člen 450 tega zakonika, kakor je bil spremenjen z loi no 96‑314, du 12 avril 1996, portant diverses dispositions d’ordre économique et financier (zakon št. 96‑314 z dne 12. aprila 1996 o raznih gospodarskih in finančnih določbah, JORF z dne 13 aprila 1996, str. 5707), določa:

„1.   Če po carinjenju blaga med nadzori in preiskavami, opravljenimi v skladu s pogoji, določenimi med drugim v členih 63c, 65 in 334 zgoraj, pride do spora glede vrste, izvora ali vrednosti:

[…]

2.   Ob vsaki sprožitvi sodnega postopka, ne glede na to, ali je bila predhodno vložena prošnja pri commission de conciliation et d’expertise douanière, se sodno izvedenstvo, če ga pristojno sodišče odredi zaradi odločanja o carinskih sporih, zaupa tej komisiji.“

15

Dejavnost družbe Humeau je izdelava obutve. V obdobju med majem 1998 in novembrom 2000 je iz Kitajske uvozila elemente, potrebne za izdelavo obutve za športne aktivnosti.

16

Kot je razvidno iz spisa, predloženega Sodišču, so bili v enakih količinah uvoženi ti sestavni deli:

17

Za zunanje in notranje podplate ter zgornje dele obutve je bila leta 1998 določena uvozna dajatev 3,3 % in nato od leta 1999 3 %, vezalke pa so bile obdavčene po 6,3‑odstotni stopnji.

18

Francoski carinski organi so po nadzoru v prostorih družbe Humeau ob uporabi splošnega pravila 2(a) za razlago KN menili, da je treba to blago kot obutev, ki je bila predložena nesestavljena, uvrstiti pod tarifno številko 6404 11 00. Ti organi so tako menili, da za to blago po uvozu ni potrebna obdelava, ampak samo montaža, zaradi česar je upoštevna carina, ki se uporabi za končen proizvod, za katerega so bili namenjeni navedeni sestavni deli, to je 17,6 % leta 1998 in 17 % leta 1999. 5. junija 2001 so zato sestavili zapisnik o ugotovitvi kršitve.

19

Družba Humeau je 24. julija 2001 vložila prošnjo za mnenje pri commission de conciliation et d’expertise douanière. Ta je v mnenju z dne 2. julija 2002 ugotovila, da je treba elemente, ki jih je uvozila družba Humeau uvrstiti kot dele obutve. Menila je namreč, da je bila „po pregledu vzorcev in predstavitvi postopka izdelave […] na dveh od štirih uvoženih elementov na zgornjem delu obutve in zunanjem podplatu opravljena obdelava, v obravnavanem primeru z oblikovanjem opetnika z vlaženjem, kar zadeva zgornji del obutve, in kosmatenjem tako zgornjega dela obutve kot tudi podplata, ‚za dokončanje izdelave‘, kar na podlagi [POHS v zvezi s pravilom 2(a)] preprečuje, da bi se štelo, da je sporni proizvod, ,‚katerega razni elementi so – kot v obravnavanem primeru – namenjeni spojitvi‘, razstavljen ali nesestavljen v smislu tega pravila.“

20

Carinski organi pa so menili, da se zadevno blago uvršča pod tarifno številko 6404 11 00, zato so 8. julija 2004 izdali odločbo o izterjavi zneska 349.517 EUR.

21

Družba Humeau je z dopisom z dne 30. julija 2004 pri teh organih vložila upravno pritožbo, s katero je izpodbijala utemeljenost te odločbe.

22

Hkrati so navedeni organi pri odboru za carinski zakonik predložili vprašanje v zvezi s tarifno uvrstitvijo zadevnega blaga iz postopka v glavni stvari. Po zasedanju 6. in 7. marca 2008 je ta odbor menil, da se „spajanje nesestavljenih elementov izvaja samo s spajanjem [glej točko VII(1) in (2), prvi stavek, POHS v zvezi s pravilom 2(a)] in da ima še nedokončan proizvod bistvene značilnosti končnega proizvoda v smislu prvega dela splošnega pravila 2[a] za razlago KN“.

23

Carinski organi so 11. junija 2008 zavrnili upravno pritožbo.

24

Družba Humeau je zato 29. julija 2008 pri tribunal d’instance du 11ème arrondissement de Paris vložila tožbo za razglasitev ničnosti navedene odločbe o izterjavi. To sodišče je s sodbo z dne 16. marca 2010 ugodilo predlogu družbe Humeau, pri čemer je zlasti menilo, da je „ugotovitev kršitve temeljila na napačni oceni dejanj, ki so potrebna za to, da se pride do končnega proizvoda.“

25

Cour d’appel de Paris je pri odločanju o pritožbi carinskih organov prav tako razsodilo, da opis dejanj, potrebnih za to, da se iz vseh delov pride do končnega proizvoda, ki ga je navedla carinska uprava, in njeno mnenje, da „za izdelavo obutve tehnično zadošča lepljenje“, ne ustrezata dejanskemu stanju.

26

Ker naj bi nekateri deli potrebovali obdelavo, kot sta kosmatenje zunanjega podplata in spodnjega predela zgornjega dela obutve ter končna obdelava roba podplata, in ker naj nekatera dejanja ne bi pomenila zgolj spajanja, niti kompleksnega, kot sta nameščanje na in napenjanje čez kopito ter oblikovanje opetnika, je Cour d’appel de Paris sklepalo, da carinska kršitev, ki se očita družbi Humeau, temelji na napačni presoji dejanj, potrebnih za to, da se pride do končnega izdelka, zaradi česar je razglasila odločbo o izterjavi z dne 8. julija 2004 za nično.

27

Carinski organi so vložili kasacijsko pritožbo pri predložitvenem sodišču, pri čemer so zlasti zatrjevali, da je cour d’appel de Paris, ker je ugotovilo, da kosmatenje zgornjega dela obutve in zunanjega podplata ter oblikovanje opetnika, ki je vstavljen v zgornji del obutve, pomenita obdelavo za dokončanje izdelave uvoženih zgornjih delov obutve in zunanjih podplatov, čeprav naj bi šlo le za spajanje predhodno proizvedenih elementov, ki naj bi tvorili obutev, kršilo splošno pravilo 2(a) za razlago HS in točko VII POHS v zvezi s tem pravilom.

28

Cour de cassation je v teh okoliščinah prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je treba v postopku izdelave obutve oblikovanje opetnika zgornjega dela obutve ter kosmatenje tega dela obutve in zunanjega podplata pred njunim spajanjem opredeliti kot „montažo“ ali kot „obdelavo za dokončanje izdelave“ v smislu točke VII [POHS v zvezi s pravilom 2(a)]?“

29

Predložitveno sodišče sprašuje, ali v postopku izdelave obutve oblikovanje opetnika ter kosmatenje zgornjega dela obutve in zunanjega podplata pred spojitvijo pomenita „montažo“ ali „obdelavo za dokončanje izdelave“ v smislu točke VII [POHS v zvezi s pravilom 2(a)].

30

Najprej je treba spomniti, da se v skladu s prvim stavkom splošnega pravila 2(a) za razlago KN za proizvod ali izdelek, ki je naveden ali zajet v poimenovanju posamezne tarifne številke, šteje tudi proizvod, ki ni kompleten ali končen, če ima bistvene značilnosti kompletnega ali končnega proizvoda. V skladu z drugim stavkom tega splošnega pravila 2(a) se pod to tarifno številko uvršča tudi kompleten ali končni proizvod (ali proizvod, ki se uvršča kot tak na podlagi tega prvega stavka), če se predloži razstavljen ali nesestavljen.

31

Točka VII POHS v zvezi s pravilom 2(a) glede tega pojasnjuje, da se za proizvod, predložen razstavljen ali nesestavljen, šteje proizvod, katerega različni elementi naj bi se spojili, vendar le, če gre zgolj za montažo in se na raznih elementih ne opravi nobena obdelava za dokončanje izdelave.

32

Čeprav pa so pojasnjevalne opombe, ki jih je pripravila SCO, pomemben instrument za zagotovitev enotne uporabe carinske tarife in same po sebi zagotavljajo tehtne elemente za njeno razlago (glej, med drugim, sodbo z dne 20. junija 2013 v zadevi Agroferm, C‑568/11, točka 28 in navedena sodna praksa), kljub temu niso pravno zavezujoče (glej, med drugim, sodbe z dne 11. julija 1980 v zadevi Chem‑Tec, 798/79, Recueil, str. 2639, točka 11; z dne 16. junija 1994 v zadevi Develop Dr. Eisbein, C-35/93, Recueil, str. I-2655, točka 21, in z dne 15. novembra 2012 v zadevi Kurcums Metal, C‑558/11, točka 30).

33

Postavljeno vprašanje je treba zato preoblikovati tako, da predložitveno sodišče z njim v bistvu sprašuje, ali je treba splošno pravilo 2(a) za razlago KN razlagati tako, da se zgornji del obutve, zunanji podplat in notranji podplat, kot proizvod, ki je predložen nesestavljen in ki ima bistvene značilnosti obutve, uvrščajo pod tarifno številko 6404 KN, če je treba po njihovem uvozu na zgornjem delu obutve in zunanjem podplatu opraviti kosmatenje pred njuno spojitvijo in če je treba opetnik, ki se vstavi v zgornji del obutve, oblikovati z vlaženjem.

34

Značilnost obutve je v bistvu kombinacija zgornjega dela obutve in zunanjega podplata. Ta elementa namreč pomenita večji del kompletnega proizvoda, za katerega sta namenjena, in mu dajeta videz obutve. Poleg tega obdajata in varujeta stopalo uporabnika, s čimer omogočata, da obutev izpolnjuje svojo primarno funkcijo.

35

V zvezi s tem je pomembno tudi, da je treba v skladu z vsebino tarifnih številk od 6401 do 6405 KN za določitev tarifne številke, pod katero je treba uvrstiti obutev, preučiti njen zgornji del in zunanji podplat.

36

Nazadnje, v skladu z besedilom tarifne številke 6406 KN, so zgornji deli obutve „deli obutve“, tudi kadar so pritrjeni na podplat, ki ni zunanji podplat. Iz tega a contrario izhaja, da celote, ki je sestavljena iz zgornjega dela obutve, pritrjenega na zunanji podplat, ni mogoče uvrstiti pod tarifno številko 6406 KN, zaradi česar spada pod eno od tarifnih številk od 6401 do 6405 KN, ki zajemajo celo obutev.

37

Za celoto, ki je sestavljena iz zgornjega dela obutve, zunanjega podplata in notranjega podplata, je treba zato na podlagi splošnega pravila 2(a), prvi stavek, KN šteti, da ima bistvene značilnosti obutve.

38

Dalje, glede tega, ali je treba blago, ki ga je uvozila družba Humeau, šteti za „nesestavljeno“ obutev v smislu navedenega pravila, je treba ugotoviti, da KN ne vsebuje nobene opredelitve pojma „nesestavljeni“ proizvod v smislu splošnega pravila 2(a) te nomenklature.

39

V pojasnjevalnih opombah HS, ki so v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 32 te sodbe, pomemben instrument za zagotovitev enotne uporabe carinske tarife in same po sebi zagotavljajo tehtne elemente za razlago te tarife, pa je v točki VII POHS v zvezi s pravilom 2(a) navedeno, da se „za proizvod, predložen razstavljen ali nesestavljen, šteje proizvod, katerega različni elementi naj bi se spojili […] na primer z zakovičenjem ali varjenjem, vendar le, če gre zgolj za montažo“. Poleg tega „se na različnih elementih ne sme opraviti nobena obdelava za dokončanje izdelave.“

40

Najprej, iz pisnih stališč, ki sta jih predložili Francoska republika in Evropska komisija, je v zvezi s kosmatenjem zgornjega dela obutve in zunanjega podplata razvidno, da se v postopku izdelave obutve pri tem dejanju ozrni del zgornjega dela obutve in del zunanjega podplata, med katerima naj bi prišlo do stika zaradi lepljenja.

41

Če je zato, kot zatrjujeta Francoska republika in Komisija, namen tega dejanja samo izboljšanje sprijetosti med zgornjim delom obutve in zunanjim podplatom, kar mora preveriti predložitveno sodišče, ga je treba šteti za korak v postopku lepljenja, kot takega pa ga ni mogoče opredeliti kot „obdelavo za dokončanje izdelave“ navedenih elementov v smislu točke VII POHS v zvezi s pravilom 2(a).

42

Dalje, v zvezi z oblikovanjem opetnika z vlaženjem je treba najprej poudariti, da kot je razvidno iz spisa, opetniki, za razliko od zgornjih delov obutve ter zunanjih in notranjih podplatov, niso bili uvoženi, temveč pridobljeni znotraj Skupnosti.

43

Iz točk VI in VII POHS v zvezi s pravilom 2(a) pa izhaja, da se pri nekompletnem proizvodu, predloženim nesestavljenim, zahteva, da se mora spojitev raznih elementov opraviti zgolj z montažo, brez kakršne koli obdelave za dokončanje izdelave navedenih elementov, nanaša na elemente, ki so bili carinskim organom predloženi zaradi carinjenja.

44

Nasprotno pa ni pomembno, če se elementi, ki so bili – kot opetnik iz postopka v glavni stvari – pridobljeni znotraj Skupnosti, obdelajo pred spojitvijo z uvoženimi elementi.

45

V nasprotnem primeru bi bila tarifna klasifikacija uvoženih elementov odvisna od okoliščine, ki ni neločljivo povezana s tem blagom, saj carinski organi ne bi mogli preveriti, ali je treba elemente, ki niso bili predloženi pri carinjenju, obdelati, da bi se jih lahko spojilo z uvoženimi elementi, kar bi ogrozilo cilj olajšanja carinskega nadzora in pravne varnosti, ki mora biti vodilo glede navedene klasifikacije.

46

Iz tega izhaja, da je v okviru postopka v glavni stvari oblikovanje opetnika z vlaženjem, ne glede na opredelitev z vidika točke VII POHS v zvezi s pravilom 2(a), glede uporabe pravila 2(a) za razlago KN brezpredmetno.

47

Nasprotno pa je treba nazadnje preučiti, ali dodatek opetnika pomeni kakršno koli obdelavo uvoženih elementov.

48

V zvezi s tem se ne zdi – brez poseganja v preverjanje, ki ga mora opraviti predložitveno sodišče – da bi dejanje, ki je v tem, da se opetnik doda zgornjemu delu obutve, zajemalo kaj drugega kot vstavljanje in fiksiranje tega elementa med zunanjim delom in podlogo zgornjega dela obutve.

49

Če je dejansko tako, je ta korak del spajanja, kot takega pa ga ni mogoče šteti za obdelavo za dokončanje izdelave zgornjega dela obutve v smislu točke VII POHS v zvezi s pravilom 2(a).

50

Glede tega je odbor za carinski zakonik po zasedanju 6. in 7. marca 2008 v zvezi z blagom iz postopka v glavni stvari menil, da se „spajanje nesestavljenih elementov izvaja samo s spajanjem“.

51

Sklepi odbora za carinski zakonik pa so, čeprav niso pravno zavezujoči, pomembna sredstva za zagotovitev, da carinski organi držav članic enotno uporabljajo carinski zakonik in se lahko kot taki štejejo za tehtna sredstva razlage navedenega zakonika (glej zlasti sodbo z dne 22. maja 2008 v zadevi Ecco Sko, C-165/07, ZOdl., str. I-4037, točka 47).

52

Glede na vse zgoraj navedeno je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba splošno pravilo 2(a) za razlago KN razlagati tako, da se zgornji del obutve, zunanji podplat in notranji podplat, kot proizvod, ki je predložen nesestavljen in ki ima bistvene značilnosti obutve, uvrščajo pod tarifno številko 6404 KN, če je treba po uvozu teh elementov v zgornji del obutve vstaviti opetnik ter na zunanjem podplatu in zgornjem delu obutve opraviti kosmatenje zaradi njune spojitve.

53

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (šesti senat) razsodilo:

Splošno pravilo 2(a) za razlago kombinirane nomenklature iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, v različici, ki je veljala v času dejanskega stanja, je treba razlagati tako, da se zgornji del obutve, zunanji podplat in notranji podplat, kot proizvod, ki je predložen nesestavljen in ki ima bistvene značilnosti obutve, uvrščajo pod tarifno številko 6404 navedene kombinirane nomenklature, če je treba po uvozu teh elementov v zgornji del obutve vstaviti opetnik ter na zunanjem podplatu in zgornjem delu obutve opraviti kosmatenje zaradi njune spojitve.