1.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 292/9


Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 3. julija 2014 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Corte suprema di cassazione – Italija) – Maurizio Fiamingo (C-362/13), Leonardo Zappalà (C-363/13), Francesco Rotondo in drugi (C-407/13) proti Rete Ferroviaria Italiana SpA

(Združene zadeve C-362/13, C-363/13 in C-407/13) (1)

((Predlog za sprejetje predhodne odločbe - Socialna politika - Direktiva 1999/70/ES - Okvirni sporazum o delu za določen čas, sklenjen med ETUC, UNICE in CEEP - Sektor pomorskega prometa - Trajekti, ki opravljajo pomorski prevoz med dvema pristaniščema v isti državi članici - Zaporedne pogodbe o zaposlitvi za določen čas - Določba 3, točka 1 - Pojem „pogodba o zaposlitvi za določen čas“ - Določba 5, točka 1 - Ukrepi za preprečevanje zlorab pri pogodbah o zaposlitvi za določen čas - Sankcije - Preoblikovanje v delovno razmerje za nedoločen čas - Pogoji))

2014/C 292/11

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Corte suprema di cassazione

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Maurizio Fiamingo (C–362/13), Leonardo Zappalà (C–363/13), Francesco Rotondo in drugi (C–407/13)

Tožena stranka: Rete Ferroviaria Italiana SpA

Izrek

1.

Okvirni sporazum o delu za določen čas, ki je bil sklenjen 18. marca 1999 in ki je priloga k Direktivi Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP je treba razlagati tako, da se uporablja za delavce, kot so tožeče stranke v zadevah v glavni stvari, ki so na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas kot pomorščaki zaposleni na trajektih, ki opravljajo pomorski prevoz med dvema pristaniščema v isti državi članici.

2.

Določbe okvirnega sporazuma o delu za določen čas je treba razlagati tako, da ne nasprotujejo nacionalni ureditvi, kakršna je ta v postopkih v glavni stvari, ki določa, da mora biti v pogodbah o zaposlitvi za določen čas navedeno trajanje teh pogodb, ne pa tudi njihov konec.

3.

Določbo 5 okvirnega sporazuma o delu za določen čas je treba razlagati tako, da načeloma ne nasprotuje nacionalni ureditvi, kakršna je ta v postopkih v glavni stvari in ki določa, da se pogodbe o zaposlitvi za določen čas preoblikujejo v delovno razmerje za nedoločen čas le, če je bil zadevni delavec na podlagi takih pogodb pri istem delodajalcu neprekinjeno zaposlen več kot eno leto, pri čemer se delovno razmerje šteje za neprekinjeno, če je med pogodbami o zaposlitvi za določen čas preteklo manj kot oziroma natančno 60 dni. Vendar pa mora predložitveno sodišče preveriti, ali pogoji za uporabo te ureditve in njeno dejansko izvajanje pomenijo, da je ta ureditev ustrezen ukrep za preprečevanje in sankcioniranje zlorabe veriženja pogodb o zaposlitvi ali delovnih razmerij za določen čas.


(1)  UL C 260, 7.9.2013.

UL C 313, 26.10.2013.