9.3.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 71/22

—

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 554/2012 z dne 19. junija 2012 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo razglasi za nično;

—

toženi stranki naloži plačilo stroškov.

1.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na to, da naj bi Komisiji izpodbijano uredbo sprejela v nasprotju z Uredbo Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (1), predvsem zaradi napačne razlage pojasnjevalnih opomb glede tarifne številke KN 9505, kar je razvidno predvsem iz presoje, da okrasni izdelek ni izključno oblikovan oziroma izdelan kot praznični izdelek in kot tak ni priznan, ker ne vsebuje odtisnjenih vsebin, okraskov, simbolov ali napisov, ki bi se uporabljali za določen praznik.

Tožeča stranka meni, da je iz vsebine tarifne številke KN 9505 in pojasnjevalnih opomb v zvezi z njo razvidno, da ni treba, da bi zadevni izdelek vseboval določene odtisnjene vsebine, okraske, simbole ali napise, s katerimi bi se neposredno nakazovalo na določen praznik, zato da bi bil priznan kot praznični izdelek.

Vprašanje, ali je izdelek izključno oblikovan, izdelan in priznan kot praznični izdelek, naj bi se moralo navezovati na praznično simboliko zadevnega izdelka, ki jo ima ta na ozemlju posamezne države članice, ter njegovo povezavo s tradicijo praznika in kulturo v tej državi. Za tak izdelek, ki bi bil v ustreznih kulturnih krogih priznan kot praznični izdelek, naj ne bi bilo treba, da bi (vendar bi lahko) vseboval dodatne simbole, okraske ali napise, ki bi poudarjali njegovo povezavo z zadevnim praznikom.

2.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na to, da naj bi Komisija izpodbijano uredbo sprejela v nasprotju s pojasnjevalnimi opombami kombinirane nomenklature Evropskih skupnosti (2) glede tarifne številke KN 9505, ker naj bi jih napačno razlagala s tem, ko je presodila, da okrasni izdelek ni izključno oblikovan oziroma izdelan kot praznični izdelek in kot tak ni priznan, ker ne vsebuje odtisnjenih vsebin, okraskov, simbolov ali napisov, ki bi se uporabljali za določen praznik.

V pojasnjevalnih opombah kombinirane nomenklature naj bi bilo izrecno poudarjeno, da naj bi bili izdelki, ki se uvrstijo pod tarifno številko KN 9505, v skladu s svojo zgradbo in zasnovo (odtisnjeno vsebino, okraski, simboli ali napisi), namenjeni uporabi na določen praznik. S pojmi, ki so uporabljeni v oklepajih, naj bi se le primeroma določalo, kaj bi lahko bila „zgradba“ in „zasnova“ izdelka. Povedano drugače, kombinirana nomenklatura naj ne bi izključevala, da bi bil (sam) izdelek, čeprav ne vsebuje odtisnjenih vsebin, okraskov, simbolov ali napisov, v določenem kulturnem krogu simbol za določene praznike.

3.

Tretji tožbeni razlog se nanaša na to, da naj bi Komisija kršila načelo enakega obravnavanja, ker je dovolila, da se kategoriji izdelkov (umetno cvetje in rastline, ki se uporabljajo za določene praznike) ne prizna lastnosti proizvoda, ki bi se uporabljal za določen praznik, ker ni odtisnjenih vsebin, okraskov, simbolov ali napisov, ki bi se uporabljali za določen praznik, da pa se drugim kategorijam izdelkov taka lastnost v skladu s tarifno številko KN 9505 priznava, čeprav zadevni proizvodi ne vsebujejo takih odtisnjenih vsebin, okraskov, simbolov ali napisov, ki bi se uporabljali za določen praznik.

V pravnem prometu Evropske unije naj bi obstajale zavezujoče tarifne informacije posameznih držav članic, ki naj bi predvidevale uvrstitev izdelkov (med njimi tudi umetnega cvetja), ki ne vsebujejo konkretnih simbolov, vzorcev ali okraskov, pod tarifno številko KN 9505. S tem naj bi bilo potrjeno, da bi lahko bil sam proizvod – brez napisov ali okraskov – v kulturnem krogu določene države EU simbol za določene praznike, zaradi česar naj bi bil v tem krogu priznan oziroma oblikovan in izdelan kot praznični izdelek.

Niti iz opomb k poglavju 95 kombinirane nomenklature niti iz komentarja v pojasnjevalnih opombah kombinirane nomenklature naj ne bi izhajalo, da bi moralo biti glede izdelka na celotnem ozemlju Evropske unije priznano, da se uporablja za določen praznik, da bi lahko imel status prazničnega izdelka. Taka razlaga „prazničnega izdelka“ bi privedla do tega, da bi le redki izdelki izpolnjevali te pogoje. V Evropski uniji naj bi živelo več kot 500 milijonov državljanov z različno tradicijo in kulturo ter različno vero. Ne samo, da naj zato v Uniji ne bi bilo skupne tradicije praznikov, ampak naj bi v posameznih državah članicah obstajali tudi različni seznami praznikov. Končno naj bi imeli nekateri izdelki, ki so navedeni neposredno pod tarifno številko 9505, le v nekaterih državah članicah lastnost prazničnosti, medtem ko ustrezna tradicija v preostalih državah članicah ni poznana ali ni popularna.