29.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 295/31

—

se Sklep Sodišča za uslužbence z dne 12. julija 2012 v zadevi F-22/11, Conticchio proti Komisiji, razveljavi;

—

se ugodi predlogom, ki jih je podala pritožnica v postopku na prvi stopnji;

—

podredno, če Sodišče meni, da je to primerno in potrebno, naj zadevo vrne Sodišču za uslužbence, da ponovno odloči o predlogih pritožnice na prvi stopnji;

—

se ugotovi, da je bila tožba, v zvezi s katero je bil izdan izpodbijani sklep, v celoti dopustna in utemeljena;

—

se toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov, ki so pritožnici nastali v postopku na prvi stopnji in v postopku s to pritožbo.

1.

Prvi pritožbeni razlog: „Kršitev načela dobre vere, poštenja in nepristranskosti – neobstoj jasne predstavitve področja uporabe nekaterih določb in prakse Komisije v razmerju do zaposlenih“

Pritožnica v zvezi s tem navaja, da se v izpodbijanem sklepu njena argumentacija šteje za očitno neutemeljeno, češ da je bil izpodbojen že plačilni list za januar 2010, saj naj bi bila tedaj pritožnica seznanjena s svojim položajem. Vendar plačilni list ni konstitutivni akt in ni samostojno izpodbojen, saj ne določa položaja ob upokojitvi. Usklajena sodna praksa v zvezi s tem potrjuje, da plačilni list, ki je upravna odločba računovodske narave, per se nima značilnosti akta, ki bi lahko posegal v položaj uradnika, in torej ob neobstoju drugih zanesljivih podatkov ni izpodbojen. V zvezi s tem opozarja, da sistem SysPer 2 ne zadošča za določitev bodočih pokojninskih pravic, prav tako pa se „Calculette Pension“ omejuje na prikaz približnega rezultata, ki ga ni mogoče izpodbijati. R. Conticchio je lahko izpodbijala le dokončno odločbo o priznanju in odmeri pokojninskih pravic, ki jo je prejela v pisni obliki, saj je bila šele takrat gotova o mesečnem znesku svoje pokojnine.

2.

Drugi pritožbeni razlog: „Kršitev pravice do sodnega varstva in pravice do javnosti postopka“

Ker je Sodišče za uslužbence menilo, da je v listinah iz spisa dovolj podatkov, je odločilo z obrazloženim sklepom, ne da bi nadaljevalo postopek. Ta odločba je posegla v pravico pritožnice do sodnega varstva. R. Conticchio namreč ni imela pravice, da predstavi svoje argumente, niti ji ni bilo omogočeno, da poda dodatna pojasnila v zvezi z morebitnimi razlogi za nedopustnost in/ali neutemeljenost tožbe, s čimer je bilo kršeno načelo pravičnega sojenja. V zvezi s tem se opozarja, da je v členu 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah določena pravica do dobrega upravljanja, ki pomeni, da ima vsakdo pravico, da institucije, organi in agencije Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku. Ta pravica med drugim zajema pravico vsakogar, da se lahko izjavi, preden je v zvezi z njim sprejeta posamična odločba, ki posega v njegov položaj.

3.

Tretji pritožbeni razlog: „Neupravičena obogatitev – Kršitev pravičnega postopka“

Kar zadeva to točko ni mogoče šteti, da je bila tožba vložena prepozno, saj iz plačilnega lista ni bilo mogoče ugotoviti dejavnikov z zvezi z obravnavanim razlogom. Pritožnica je lahko neupravičeno obogatitev Komisije zatrjevala šele, ko je prejela odločbo o izračunu njene pokojnine, torej 26. maja 2010. Pritožnica ni bila namreč nikoli v celoti seznanjena z zneski plačanih prispevkov, saj ni nikoli prejela obvestil v zvezi s tem od pristojnih služb Komisije. Poleg tega je treba spomniti, da je bil Komisiji nakazan aktuarski ekvivalent pokojninskih pravic, plačanih INPS (nacionalni institut za socialno varnost) v Italiji, ki jih je prenesla v pokojninski sistem Skupnosti, pri čemer je nastalo neravnovesje med prejeto pokojnino in prispevki, vplačanimi med kariero pritožnice. Tako je uprava najprej zahtevala določeno višino prispevkov, nato pa je priznala nižjo delovno dobo od dejanskih let službovanja, s čimer je povzročila neupravičeno obogatitev v razmerju do svojih uslužbencev.