11.8.2012

Uradni list Evropske unije

C 243/32

Tožba, vložena 25. junija 2012 – S.I.C.O.M. proti Komisiji

(Zadeva T-279/12)

2012/C 243/56

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: S.I.C.O.M. Srl – Società industriale per il confezionamento degli olii meridionale (Cercola, Italija) (zastopnik: R. Manzi, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

ugotovi, da Komisija družbi S.I.C.O.M. Srl, v likvidaciji, dolguje 24 338,10 EUR z zamudnimi obrestmi, ki se izračunajo v skladu s členom 18(7) Uredbe Komisije št. 2519/1997, ali znesek, za katerega bo Splošno sodišče štelo, da je ustrezen, in zato Komisiji naloži plačilo zneska, ki ga bo prisodilo;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov, skupaj z DDV, CPA (Cassa Previdenza Avvocati) in pavšalni znesek v višini 12,5 %.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v tej zadevi, izbrani ponudnik za ukrep št. 35, določen na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 664/2001 z dne 2. aprila 2001 o dobavi rastlinskega olja za pomoč v hrani (UL L 93, str. 3) in katerega predmet je dobava 500 ton rafiniranega olja iz oljne repice, pakiranega v petlitrskih pločevinkah in dobavljenega prosto do namembnega kraja v prostore skladišča Tombo PAM Warehouse v Gvineji do 17. junija 2001, nasprotuje temu, da je Komisija zavrnila plačilo določenega zneska zaradi sankcioniranja zamude pri dobavi blaga in poznejšega sankcioniranje nedobave blaga.

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga.

V zvezi z uporabo sankcije za nedobavljeno blago tožeča stranka navaja, da je bilo v resnici dobavljeno 498,819 ton oziroma 1,435 ton manj glede na to, kar je bilo določeno v javnem razpisu. Tožeča stranka v zvezi s tem navaja 1 % odstopanje, določeno v členu 17 Uredbe Komisije (ES) št. 2519/97 z dne 16. decembra 1997 o določitvi splošnih pravil za sprostitev proizvodov, ki jih je treba dobaviti v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1292/96 kot pomoč Skupnosti v hrani (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 27, str. 34). Glede člena 15 navedene uredbe tožeča stranka pojasnjuje, da je bilo v obravnavanem primeru upravičencu dejansko dobavljeno 498,819 ton blaga, kot je razvidno iz potrdila o prevzemu, in zato posledic kakršnegakoli poznejšega dogodka, ki je vplival na morebitno zmanjšanje blaga, ni mogoče pripisati tožeči stranki.

V zvezi s sankcijo zaradi prepozno dobavljenega blaga se tožeča stranka sklicuje na oprostitev zaradi višje sile glede na zamudo ladje, ki je bila vključena v posel, v odpremnem pristanišču Neapelj in zato na 30 dnevno podaljšanje končnega roka, določenega v členu 14(15) Uredbe št. 2519/97. V zvezi s tem se tožeča stranka sklicuje tudi na uporabo členov 22(4) in 25 iste uredbe.