23.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 55/6


Pritožba, ki jo je Bimbo, SA vložila 10. decembra 2012 zoper sodbo Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 10. oktobra 2012 v zadevi Bimbo, SA proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (T-569/10)

(Zadeva C-591/12 P)

2013/C 55/09

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Bimbo, SA (zastopnika: C. Prat, odvetnik, R. Ciullo, Barrister)

Drugi stranki v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli); Panrico SA

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

sodbo Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 10. oktobra 2012 v zadevi T-569/10 razveljavi,

razveljavi odločbo četrtega odbora za pritožbe pri UUNT z dne 7. oktobra 2010 (zadeva R 838/2009-4), ker krši člen 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 (1),

nasprotni stranki naloži plačilo stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica v podporo pritožbi navaja samo en razlog, s katerim zatrjuje kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009.

Pritožnica zlasti zatrjuje, da je Splošno sodišče:

(a)

napačno uporabilo pravo, ker je elementu DOUGHNUTS pripisalo samostojni razlikovalni učinek zgolj na podlagi ugotovitve, da ima domnevno povprečen razlikovalni učinek in je popolnoma brez pomena za povprečnega španskega potrošnika ter da zato z elementom BIMBO ne tvori nedeljive celote ali logične enote, ne da bi pojasnilo, zakaj naj bi povprečen razlikovalni učinek ali neobstoj pomena elementa DOGHNUTS temu elementu samodejno podelil samostojni razlikovalni učinek v zaznavi upoštevne javnosti, in

(b)

napačno uporabilo pravo, ker je ugotovitev, da obstaja verjetnost zmede, v bistvu oprlo na domnevo, da ima element DOUGHNUTS samostojni razlikovalni učinek, ne da bi upoštevalo vse dejavnike, ki so specifični za primer, zlasti to, da je bil prvi del sestavljene znamke znamka z ugledom. Z drugimi besedami, Splošno sodišče je sodbo Medion razlagalo, kot da pomeni, da zaradi ugotovitve samostojnega razlikovalnega učinka pri enem od delov sestavljene znamke pri celoviti presoji verjetnosti zmede ni treba več analizirati vseh ali nekaterih od preostalih dejavnikov, specifičnih za primer, kar je v nasprotju z doktrino celovite presoje verjetnosti zmede.


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1).