9.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 38/16

1.

Švedski sistem certifikatov za električno energijo je nacionalni program podpore, na podlagi katerega morajo dobavitelji električne energije in nekateri porabniki električne energije v državi članici kupiti certifikat za električno energijo, ki ustreza nekemu deležu njihove prodaje ali porabe, pri čemer pa ne obstaja posebna zahteva, da se pri istem viru kupuje tudi električna energija. Certifikat za električno energijo izda švedska država in pomeni dokaz, da je bila proizvedena neka količina električne energije iz obnovljivih virov. Proizvajalci električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov, s prodajo certifikata za električno energijo prejmejo dodaten dohodek k prihodku od proizvodnje električne energije. Ali je treba člena [2(k)] in 3(3) Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (1) razlagati tako, da državi članici dovoljujeta uporabo nacionalnega programa podpore, kot je naveden zgoraj, v katerem lahko sodelujejo le proizvajalci na ozemlju te države in ki za te proizvajalce ustvarja gospodarsko prednost v primerjavi s proizvajalci, ki jim ni mogoče izdati certifikata za električno energijo?

2.

Ali tak sistem, kot je opisan v prvem vprašanju, glede na člen 34 [PDEU] pomeni količinsko omejitev pri uvozu ali ukrep z enakim učinkom?

3.

Če je odgovor na drugo vprašanje pritrdilen, ali je tak sistem lahko v skladu s členom 34 [PDEU], kar zadeva cilj spodbujanja proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov?

4.

Kako na obravnavanje zgornjih vprašanj vpliva dejstvo, da omejitev, v skladu s katero so v program podpore lahko vključeni zgolj nacionalni proizvajalci, ni izrecno določena v nacionalnem pravu?