Pritožba, ki jo je Francoska republika vložila 5. decembra 2012 zoper sodbo Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 20. septembra 2012 v zadevi Francija proti Komisiji (T-154/10)

(Zadeva C-559/12 P)

2013/C 32/18

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnica: Francoska republika (zastopniki: G. de Bergues, J. Gstalter, D. Colas, agenti)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Francoska vlada v utemeljitev pritožbe navaja štiri pritožbene razloge.

Francoska vlada s prvim pritožbenim razlogom trdi, prvič, da Splošno sodišče v izpodbijani sodbi očitno ni razumelo pomena tožbenih razlogov te vlade, ko je menilo, da se vsi navajani tožbeni razlogi v bistvu nanašajo na ugotovitev obstoja prednosti, ne pa tudi na ugotovitev prenosa državnih sredstev. Drugič, posledično naj bi Splošno sodišče kršilo člena 44(1)(c) in 48(2) Poslovnika Splošnega sodišča, ko je za nedopustno razglasilo trditev francoske vlade v zvezi s kršitvijo pogoja glede obstoja prenosa državnih sredstev.

Francoska vlada z drugim pritožbenim razlogom trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ko je menilo, da je Komisija pravno zadostno dokazala obstoj državnega poroštva za podjetje La Poste. Podredno ta vlada trdi, da je Splošno sodišče izkrivilo dokaze, ki so mu bili predloženi, ker je menilo, da je z dokazi, na katere se je sklicevala Komisija, dokazan obstoj državnega poroštva.

Francoska vlada s tretjim pritožbenim razlogom trdi, da je Splošno sodišče izkrivilo francosko pravo, kršilo obveznost obrazložitve in, podredno, napačno pravno opredelilo dejansko stanje, ko je zavrnilo drugi tožbeni razlog te vlade, s katerim se je zatrjevala napačna ugotovitev dejanskega stanja in na napačno uporabo prava v zvezi z obstojem neomejenega državnega poroštva za podjetje La Poste. Ta pritožbeni razlog ima štiri dele.

Prvič, francoska vlada trdi, da je Splošno sodišče izkrivilo francosko pravo, ko je menilo, da je Komisija pravilno ugotovila, da francosko pravo ne izključuje možnosti države, da odobri implicitno poroštvo osebam javnega prava industrijske in komercialne narave (v nadaljevanju: EPIC).

Drugič, francoska vlada trdi, da je Splošno sodišče izkrivilo francosko pravo, ko je potrdilo ugotovitve Komisije v zvezi s posledicami uporabe zakona št. 80-539 z dne 16. julija 1980 o upravnih denarnih kaznih in izvrševanju sodb s strani pravnih oseb javnega prava.

Tretjič, francoska vlada trdi, da je Splošno sodišče izkrivilo francosko pravo in kršilo obveznost obrazložitve, ko je zavrnilo del tožbenega razloga te vlade, s katerim se je zatrjevala napaka Komisije, in sicer da je pogoje za aktivacijo odgovornosti države obravnavala kot mehanizem poroštva.

Četrtič, francoska vlada trdi, da je Splošno sodišče izkrivilo francosko pravo, ko je zavrnilo del tožbenega razloga te vlade, s katerim se je zatrjevala napaka Komisije pri določitvi posledic morebitnih prenosov obveznosti razpuščene EPIC.

Francoska vlada s četrtim in zadnjim pritožbenim razlogom trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ko je menilo, da je Komisija pravno zadostno dokazala obstoj prednosti zaradi domnevnega državnega poroštva za podjetje La Poste. Francoska vlada podredno trdi, da je Splošno sodišče izkrivilo dokaze, ki so mu bili predloženi, ko je menilo, da dokazi, ki jih je predložila ta vlada, niso mogli omajati ugotovitve Komisije v zvezi z obstojem prednosti.

(1)  UL L 274, str. 1.