23.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 184/7

1.

izpodbijano sodbo razveljavi;

2.

dokončno odloči o sporu, Odločbo 2008/719/ES Komisije z dne 30. aprila 2008 državni pomoči št. C 56/06 (ex NN 77/06) Avstrije za privatizacijo banke Bank Burgenland (UL L 239, str. 32) razglasi za nično in Evropski komisiji naloži plačilo stroškov postopka pred Splošnim sodiščem in Sodiščem;

3.

podredno k točki 2, zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču in odločitev o stroških pridrži.

Družba Grazer Wechselseitige Versicherung AG s prvim pritožbenim razlogom navaja kršitev prava Unije. Trdi, da je Splošno sodišče menilo, da dežela Gradiščanska v postopku privatizacije ne bi smela upoštevati njene garancije za obstoječe obveznosti Bank Burgenland. Meni, da je Splošno sodišče pri teh preudarkih napačno uporabilo pravo. Napačno naj bi uporabilo merilo zasebnega vlagatelja. Splošno sodišče naj ne bi upoštevalo, da gre pri garanciji Ausfallhaftung dežele Gradiščanske za obveznost, ki jo mora ta dežela prevzeti kot lastnica te banke. Pritožnica trdi, da je v skladu s sodno prakso Sodišča in prakso Splošnega sodišča v drugih zadevah, kot je na primer zadeva Ryanair (1), treba garancijo, ki jo država članica odobri v okviru opravljanja gospodarske dejavnosti, upoštevati pri uporabi merila zasebnega vlagatelja. Poleg tega naj bi bilo pravno mnenje Splošnega sodišča nezdružljivo s polnim učinkom („effet utile“) prava Skupnosti na področju pomoči. Na podlagi načela, ki ga je postavilo Splošno sodišče in v skladu s katerim državam članicam EU pri privatizaciji bank ni treba skrbeti za to, da pridobitelj državo članico razbremeni obstoječih državnih garancij, bi se lahko ustvarile znatne ovire pri reševanju sedanje finančne krize in krize državnega dolga v Evropi.

Pritožnica z drugim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču očita, da je pri izdaji izpodbijane sodbe kršilo postopek, ker glede bistvenega tožbenega razloga ni podalo samostojnih preudarkov, ampak se je „blanko“ sklicevalo na navedbe Komisije. Pri tem gre za napačno oceno Komisije, po kateri napake, ki so bile (domnevno) v pogojih javnega razpisa te dežele, niso vplivale na znesek dejansko predloženih ponudb. S tem, ko je Splošno sodišče brez razmisleka prevzelo to nepravilno pravno presojo, naj bi poleg tega kršilo pravo Unije. Splošno sodišče naj bi spregledalo, da bi napačni pogoji iz javnega razpisa lahko pripeljali do tega, da ponudniki oddajo višje zneske ponudb kot pri brezpogojnem javnem razpisu. Pri privatizaciji Bank Burgenland kaže, da je neizbrani konzorcij ponudil pretirano nakupno ceno, da bi kompenziral kakovostne pomanjkljivosti svoje ponudbe (in sicer tveganje, da se bo zvezna dežela pri prodaji konzorciju sklicevala na garancijo Ausfallshaftung). Pritožnica meni, da če Splošno sodišče kakovostno merilo „sprostitev garancije“ šteje za nedopustno na področju prava pomoči, ne bi smelo obenem meniti, da je ponudba konzorcija dober približek tržne cene (zunaj področja pomoči) Bank Burgenland.

Pritožnica s tretjim pritožbenim razlogom uveljavlja kršitev njene pravice do izjave. Splošno sodišče naj ne bi preučilo bistvenega tožbenega razloga. Med strankama ni sporno, da je Bank Burgenland pred koncem privatizacije tudi pri prodaji konzorciju izdala dodatne obveznice v višini 320 milijonov EUR. Te obveznice naj bi imele korist od garancije Ausfallshaftung dežele. Pritožnica je glede tega v svoji tožbi z dne 17. julija 2008 izrecno navedla, da je imel konzorcij zaradi tega ukrepa očitno večjo prednost kot pritožnica. Komisija naj tega pri primerjavi obeh ponudb ne bi upoštevala. Pritožnica trdi, da Splošno sodišče v izpodbijani sodbi ni obravnavalo zadevnega tožbenega razloga. S tem naj Splošno sodišče ne bi dokončno obravnavalo tožbenih razlogov pritožnice in naj bi sodišču Skupnosti vzelo možnost izvajanja nadzora, ki je bil prenesen nanj.