23.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 184/4

Pritožba, ki jo je 11. aprila 2012 vložila Verenigde Douaneagenten BV zoper sodbo Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 10. februarja 2012 v zadevi T-32/11, Verenigde Douaneagenten proti Komisiji

(Zadeva C-173/12 P)

2012/C 184/07

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Pritožnica: Verenigde Douaneagenten BV (zastopnik: S. H. L. Moolenaar, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlog

Pritožnica predlaga,

—

naj se sodba iz pritožbenih razlogov, navedenih v tej pritožbi, razveljavi;

—

naj se Komisiji naloži plačilo stroškov postopka.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

1.

Prva dva pritožbena razloga se nanašata na to, da naj bi Splošno sodišče pravo napačno uporabilo, ko je ugotovilo, da je tožena stranka pravilno sklepala, da so bila potrdila o gibanju blaga EUR.1 izdana na podlagi napačnega opisa dejstev s strani izvoznika.

Splošno sodišče naj bi se pri tem oprlo na posamezne dopise, naslovljene na Departement van Economische Zaken (ministrstvo za gospodarstvo) dve leti in pol pred dejanskim izvozom, ki jih je mogoče razlagati različno, ter na zmotno nepomembno uporabo pravil o kumulaciji, pri čemer Splošno sodišče ni upoštevalo, da organi sami menijo, da so ta zelo zapletena.

Splošno sodišče naj prav tako ne bi upoštevalo, da so nizozemski carinski organi v postopku pred Gerechtshof te Amsterdam izjavili, da ne morejo dokazati, da izdaja zadevnih potrdil o gibanju blaga EUR.1 temelji na napačnem opisu dejstev s strani izvoznika.

2.

Tretji in četrti pritožbeni razlog se nanašata na to, da naj bi Splošno sodišče pravo napačno uporabilo, ko je ugotovilo, da carinski organi Curaçaa ob izdaji potrdil o gibanju blaga EUR.1 niso vedeli ali niso mogli vedeti, da zadevnega blaga ni mogoče preferencialno obravnavati.

Splošno sodišče naj pri svojih preudarkih ne bi upoštevalo, da je Departement van Economische Zaken Curaçaa za izdajo potrdil o gibanju blaga EUR.1 opravil vsaj en pregled na kraju samem pri izvozniku. Poleg tega naj Splošno sodišče ne bi upoštevalo, da so carinski organi Curaçaa ob izdaji potrdil o gibanju blaga EUR.1 preverili izvor spornega sladkorja v zvezi z njegovo predelavo, da bi tako preverili izbrano ureditev.

Splošno sodišče naj prav tako ne bi upoštevalo, da so carinski organi izdali potrdila o gibanju blaga EUR.1 na podlagi potrdil o poreklu – formular A (v nadaljevanju: formular A), na katerih naj potrdila o gibanju blaga EUR.1 ne bi mogla temeljiti.

Ti carinski organi so ob prispetju surovin v Curaçao vzeli formularje A. Dejstva, da so bili zaradi požara v arhivu carinskih organov Curaçaa ravno ti formularji uničeni, pritožnici ni mogoče pripisati. Ker je bil arhiv uničen, naj ne bi bilo več mogoče ugotoviti, katere dokumente so vsebovali spisi carinskih organov.

Zaključek Splošnega sodišča, da naj bi kurator te dokumente predal članom delegacije tožene stranke, ko so bili ti v prostorih organov, naj ne bi bil trden. Samo na podlagi tega naj ne bi bilo mogoče sklepati, da se formularji A tam niso nahajali.