1.

Ali se carinska vrednost uvoženega blaga določa v smislu členov 29 in 32 Uredbe (EGS) št. 2913/1992 tudi v primeru, ko obdelava ali predelava blaga (izvoženega v državo obdelave brez uporabe carinskega postopka pasivnega oplemenitenja), ki je predmet pogodbe, ne dosega ravni, predvidene v členu 24 iste uredbe, ali ne zadostuje, da bi nastali izdelek pridobil poreklo države, v kateri je bila opravljena?

2.

Ali je v primeru pritrdilnega odgovora na prvo vprašanje položaj drugačen, če je na podlagi faktur in drugih dokumentov, ki se štejejo za nepravilne, videti, da je bil uvoz izveden v okviru prodajne pogodbe, vendar je dokazano, da je bila v pogodbi predvidena nebistvena obdelava blaga s poreklom države uvoznice po ceni, ki jo je mogoče določiti, in da prijavljena carinska vrednost ne ustreza dejansko plačani ali plačljivi ceni?

3.

Ali je v primeru nikalnega odgovora na drugo vprašanje položaj drugačen, če se dokaže tudi praksa, ki pomeni zlorabo določb Skupnosti in s katero se želi zadevna oseba okoristiti?

4.

Kolikšna je vrednost sestavine (v obravnavanem primeru sladkorja), ki jo vsebuje uvoženi izdelek in jo uvoznik da brezplačno na voljo, če navedene sestavine, za katero se ne more uporabljati postopek pasivnega oplemenitenja iz člena 146(1) iste uredbe, ne proizvaja uvoznik, ampak se od njega kupi po izvozni ceni (ki je nižja od cene na notranjem trgu, ker se za izdelek uporablja sistem izvoznih nadomestil), če se člena 29 in 32 Uredbe (EGS) št. 2913/1992 lahko uporabljata v okoliščinah, kakršne so opisane v drugem vprašanju, in če nastopijo objektivne okoliščine in subjektivni element iz tretjega vprašanja?