21.4.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 118/14


Tožba, vložena 9. februarja 2012 – Svet Evropske unije proti Evropski komisiji

(Zadeva C-66/12)

2012/C 118/23

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Svet Evropske unije (zastopnika: M. Bauer in J. Herrmann, zastopnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog tožeče stranke

Obvestilo Komisije COM(2011) 829 konč. z dne 24. novembra 2011 naj se na podlagi člena 263 PDEU razglasi za nično v delu, v katerem je Komisija z njim dokončno zavrnila predložitev ustreznih predlogov Evropskemu parlamentu in Svetu na podlagi člena 10 Priloge XI h Kadrovskim predpisom, in na podlagi člena 263 PDEU naj se razglasi tudi ničnost predloga Komisije za uredbo Sveta o prilagoditvi osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije ter korekcijskih koeficientov, ki se zanje uporabljajo, z učinkom od 1. julija 2009, in

podredno, na podlagi člena 265 PDEU naj se ugotovi, da je tožena stranka s tem, da Evropskemu parlamentu in Svetu ni predložila ustreznih predlogov na podlagi člena 10 Priloge XI h Kadrovskim predpisom, kršila Pogodbe;

toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Svet v podporo prvega dela tožbe, ki se nanaša na razglasitev ničnosti obvestila Komisije z dne 24. novembra 2011, navaja tožbeni razlog, ki se nanaša kršitev člena 10 Priloge XI h Kadrovskim predpisom v povezavi s členom 13(2), drugi stavek, PEU in členom 241 PDEU. Svet trdi, da sklepanje Komisije, v skladu s katerim se ekonomski in socialni položaj v Uniji ni resno in nenadoma poslabšal, vsebuje več napak: Komisija naj ne bi upoštevala vseh dostopnih in upoštevnih objektivnih podatkov, nekatere podatke, na katerih je temeljila njena analiza, pa naj bi nepravilno opredelila. Glede na to, da v skladu s sodbo Sodišča z dne 24. novembra 2010 v zadevi C-40/10 (točka 79) „izvajanje pristojnosti za predložitev ustreznih predlogov, ki je Komisiji podeljena na podlagi (člena 10 Priloge XI h Kadrovskim predpisom), ni odvisno zgolj od njene volje“, je zaradi teh nepravilnosti, ki so nastale v zvezi s pravno opredelitvijo dejanskega stanja in ki pomenijo očitno napako pri presoji, zavrnitev Komisije, da predloži ustrezne predloge na tej podlagi, nezakonita. S to zavrnitvijo je Komisija kršila tudi obveznost lojalnega sodelovanja (člen 13(2) PEU).

Drugi del tožbe se nanaša na razglasitev ničnosti predloga za uredbo o prilagoditvi osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov na podlagi „običajne metode“, določene v členu 3 Priloge XI h Kadrovskim predpisom. Svet trdi, da je ta predlog akt, ki ima pravne učinke, ker se v skladu s točko 71 zgoraj navedene sodbe v zadevi C-40/10 „Svet v okviru navedenega člena 3 ne more sklicevati na diskrecijsko pravico, ki bi presegala merila, določena v tem členu“. Komisija je s tem, da se je odločila dati predlog na podlagi „običajne metode“, ne pa na podlagi določbe o izjemi iz člena 10 Priloge XI h Kadrovskim predpisom, Evropskemu parlamentu in Svetu odvzela možnost izvrševanja diskrecijske pravice glede meril te določbe o izjemi. Ta odločitev temelji na istih napakah kot sklepanje Komisije v obvestilu z dne 24. novembra 2011, da se ekonomski in socialni položaj v Uniji ni resno in nenadoma poslabšal. Poleg tega Svet navaja, da je Komisija s tem, da je dala predlog o prilagoditvi osebnih prejemkov na podlagi „običajne metode“, kršila tudi svojo obveznost lojalnega sodelovanja (člen 13(2) PEU).

Nazadnje Svet podredno navaja, da če Sodišče obvestila Komisije z dne 24. novembra 2011 ne bo obravnavalo kot oblikovanje stališča v smislu člena 265, drugi odstavek, PDEU, je Komisija kršila svojo obveznost iz člena 241 PDEU v povezavi s členom 10 Priloge XI h Kadrovskim predpisom, kot jo je razlagalo Sodišče v zgoraj navedeni sodbi v zadevi C-40/10 (točka 79), to je obveznost, da predloži predlog na tej podlagi.