—

za družbo Ehrmann AG A. Meyer, odvetnik,

—

za Evropsko komisijo S. Grünheid in B.‑R. Killmann, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 10(2) Uredbe (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih (UL L 404, str. 9, in popravek v UL 2007, L 12, str. 3), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 116/2010 z dne 9. februarja 2010 (UL L 37, str. 16, v nadaljevanju: Uredba št. 1924/2006).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Ehrmann AG (v nadaljevanju: Ehrmann) in Zentrale zur Bekämpfung unlauteren Wettbewerbs eV (urad za boj proti nelojalni konkurenci, v nadaljevanju: Wettbewerbszentrale) glede časovne uporabe obveznosti obveščanja, določenih v členu 10(2) Uredbe št. 1924/2006.

3

V uvodnih izjavah od 1, 9 in 35 Uredbe št. 1924/2006 je navedeno:

[…]

[…]

4

Člen 1(1) in (2) te uredbe določa:

„1.   Ta uredba usklajuje določbe zakonov ali drugih predpisov v državah članicah, ki se nanašajo na prehranske in zdravstvene trditve, da bi zagotovili učinkovito delovanje notranjega trga ob istočasnem zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov.

2.   Ta uredba se uporablja za prehranske in zdravstvene trditve pri komercialnem obveščanju, in sicer označevanju, predstavljanju ali oglaševanju živil, namenjenih končnemu potrošniku.

Člena 7 in 10(2)(a) in (b) se ne uporabljata v primeru nepredpakiranih živil (vključno s svežimi izdelki, kot so sadje, zelenjava ali kruh), ki so dana v prodajo končnemu potrošniku ali obratom javne prehrane in živil, zapakiranih ob prodaji na zahtevo kupca ali predpakiranih za takojšnjo prodajo. Nacionalne določbe se lahko uporabljajo do morebitnega sprejetja ukrepov Skupnosti, ki so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njeno dopolnitvijo, v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 25(3).

[…]“

5

Člen 2 navedene uredbe določa te opredelitve:

„1.   V tej uredbi:

[…]

2.   Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve pojmov:

[…]

[…]“

6

Člen 3, prvi odstavek, te uredbe, naslovljen „Splošna načela za vse trditve“, določa:

„Prehranske in zdravstvene trditve se lahko uporabljajo pri označevanju, predstavitvi in oglaševanju živil, danih v promet v Skupnosti, le če so skladne z določbami te uredbe.“

7

Člen 10 Uredbe št. 1924/2006, ki se nanaša na zdravstvene trditve in je naslovljen „Posebni pogoji“, v odstavkih od 1 do 3 določa:

„1.   Prepovedane so zdravstvene trditve, ki niso v skladu s splošnimi zahtevami iz poglavja II[, ki vsebuje člene od 3 do 7 navedene uredbe,] in s posebnimi zahtevami iz tega poglavja[, ki vsebuje člene od 10 do 19 te uredbe,] ter niso odobrene v skladu s to uredbo in vključene v sezname dovoljenih trditev iz členov 13 in 14.

2.   Zdravstvene trditve se dovolijo, le če so pri označevanju ali, če to ne obstaja, pri predstavljanju in oglaševanju navedeni naslednji podatki:

3.   Na splošne, ne posebej opredeljene prednosti, ki jih ima hranilo ali živilo za splošno dobro zdravje ali z zdravjem povezano dobro počutje, se lahko sklicuje, le če se doda posebna zdravstvena trditev, vključena v seznam iz členov 13 ali 14.“

8

Člen 13 te uredbe, naslovljen „Zdravstvene trditve razen tistih, ki zadevajo zmanjšanje tveganja za bolezni, in tistih, ki zadevajo trditve v zvezi z razvojem in zdravjem otrok“, v odstavkih od 1 do 3 določa:

„1.   Zdravstvene trditve, ki opisujejo ali se sklicujejo na:

ki so označene v seznamu iz odstavka 3, se lahko oblikujejo brez opravljenih postopkov iz členov [od] 15 do 19, če:

2.   Države članice Komisiji posredujejo sezname trditev iz odstavka 1 najpozneje do 31. januarja 2008, skupaj s pogoji, ki veljajo zanje, in s sklicevanjem na ustrezno znanstveno utemeljitev.

3.   Komisija po posvetovanju z [Evropsko] [a]gencijo [za varnost hrane] in v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 25(3) sprejme najpozneje do 31. januarja 2010 seznam Skupnosti, ki je namenjen spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo, z dopustnimi trditvami iz odstavka 1 in vse pogoje, potrebne za uporabo teh trditev.“

9

Člen 14 navedene uredbe, naslovljen „Trditve v zvezi z zmanjšanjem tveganja za bolezen in trditve v zvezi z razvojem in zdravjem otrok“, določa:

„1.   Ne glede na člen 2(1)(b) Direktive [2000/13] se lahko naslednje trditve uporabijo, kadar so odobrene v skladu s postopkom, določenim v členih 15, 16, 17 in 19 te uredbe, za vključitev v seznam Skupnosti takih dovoljenih trditev, skupaj z vsemi potrebnimi pogoji za uporabo teh trditev:

2.   Poleg splošnih zahtev, določenih v tej uredbi, in posebnih zahtev iz odstavka 1, je treba pri označevanju ali, če tako označevanje ne obstaja, pri predstavljanju ali oglaševanju trditev v zvezi z zmanjšanjem tveganja za bolezen, navesti, da za bolezen, na katero se trditev nanaša, obstaja več dejavnikov tveganja in da ima sprememba enega teh dejavnikov tveganja lahko ugoden učinek, kar pa ni njuno [nujno].“

10

Člen 28 te uredbe, naslovljen „Prehodni ukrepi“, v odstavkih 5 in 6 določa:

„5.   Zdravstvene trditve iz člena 13(1)(a) se lahko uporabljajo od datuma začetka veljavnosti te uredbe, do sprejetja seznama iz člena 13(3), in sicer na odgovornost nosilcev živilske dejavnosti ter pod pogojem, da so v skladu s to uredbo in veljavnimi nacionalnimi, njim ustreznimi predpisi, ter brez poseganja v sprejetje zaščitnih ukrepov iz člena 24.

6.   Za zdravstvene trditve, razen tistih iz členov 13(1)(a) in 14(1)(a), ki so se uporabljale v skladu z nacionalnimi predpisi pred začetkom veljavnosti te uredbe, velja naslednje:

11

Člen 29 Uredbe št. 1924/2006 določa:

„Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.“

12

Člen 11 z naslovom „Določbe o varstvu pred goljufijami“ različice zakonika o živilih, proizvodih tekoče potrošnje in živilih, namenjenih za živalsko krmo (Lebensmittel, Bedarfsgegenstände und Futtermittelgesetzbuch), ki se uporablja v zadevi v glavni stvari (v nadaljevanju: LFGB), v odstavku 1 določa:

„V okviru poslovne dejavnosti je prepovedano trgovanje z živili pod zavajajočim imenom ali z zavajajočimi označbami ali pakiranjem, ali promoviranje na splošno, ali v posebnih primerih z zavajajočim pakiranjem ali drugimi zavajajočimi izjavami. Za goljufijo gre predvsem:

[…]“

13

Iz predložitvene odločbe je razvidno, da družba Ehrmann proizvaja in prodaja mlečne izdelke, med katerimi je sadna skuta „Monsterbacke“, ki se v trgovinah prodaja v prodajnih enotah, sestavljenih iz šestih 50‑gramskih lončkov (v nadaljevanju: zadevni izdelek).

14

Zadevni izdelek ima v skladu s tabelo hranilne vrednosti, natisnjeno na embalaži tega izdelka, na 100 g 105 kcal energijske vrednosti, vsebnost sladkorja 13 g, delež maščob 2,9 g in 130 mg kalcija. Predložitveno sodišče za primerjavo navaja, da je v 100 g kravjega mleka vsebnost kalcija prav tako 130 mg, medtem ko je sladkorja samo 4,7 g.

15

Leta 2010 je bil na vsako prodajno enoto zadevnega izdelka zapisan slogan „Tako pomembna kakor dnevni kozarec mleka!“ (v nadaljevanju: slogan). Na označbi ali predstavitvi ni bilo nobene od navedb, določenih v členu 10(2), od (a) do (d), Uredbe št. 1924/2006.

16

Wettbewerbszentrale je menil, da slogan vsebuje zavajajoče poimenovanje v smislu člena 11(1), drugi stavek, točka 1, LFGB, ker ni vseboval opozorila, da zadevni izdelek vsebuje precej več sladkorja v primerjavi z mlekom. Poleg tega naj bi ta slogan kršil Uredbo št. 1924/2006, ker je vseboval prehranske in zdravstvene trditve v smislu te uredbe. Z izjavo o mleku naj bi se namreč vsaj posredno namigovalo, da zadevni izdelek prav tako vsebuje veliko kalcija, zaradi česar naj slogan ne bi pomenil samo podatka o kakovosti, ampak naj bi potrošniku obljubljal tudi korist za zdravje.

17

Zato je Wettbewerbszentrale pri Landgericht Stuttgart (deželno sodišče v Stuttgartu) vložil opustitveno tožbo in zahtevek za povračilo stroškov opomina.

18

Družba Ehrmann je pred navedenim sodiščem predlagala zavrnitev tožbe, pri čemer je trdila, da čeprav je zadevni izdelek z mlekom primerljivo živilo, ga potrošnik ne izenačuje z njim. Poleg tega naj bi bila razlika v vsebnosti sladkorja med tem izdelkom in mlekom premajhna, da bi bila bistvena. Poleg tega naj slogan za navedeni izdelek ne bi izražal nobene posebne prehranske lastnosti in naj bi zato predstavljal le podatek o kakovosti, ki ga Uredba (ES) št. 1924/2006 ne zajema. Družba Ehrmann je ravno tako trdila, da se člen 10(2) te uredbe v skladu s členom 28(5) navedene uredbe v času dejanskega stanja v sporu o glavni stvari ni uporabljal.

19

Landgericht Stuttgart je tožbo Wettbewerbszentrale s sodbo z dne 31. maja 2010 zavrnilo.

20

Oberlandesgericht Stuttgart (višje deželno sodišče v Stuttgartu) je na podlagi pritožbe Wettbewerbszentrale s sodbo z dne 3. februarja 2011 ugodilo opustitveni tožbi in zahtevku za povračilo stroškov opomina. Po mnenju tega sodišča slogan ni prehranska ali zdravstvena trditev v smislu Uredbe št. 1924/2006, zato naj se ta uredba zanj ne bi uporabljala. Slogan pa naj bi pomenil zavajajoče poimenovanje v smislu člena 11(1), drugi stavek, točka 1, LFGB, ker zadevni izdelek vsebuje veliko večjo količino sladkorja kot enaka količina polnomastnega mleka.

21

Družba Ehrmann je pri Bundesgerichtshof (zvezno sodišče) vložila revizijo zoper sodbo Oberlandesgericht Stuttgart in v reviziji vztrajala pri svojih predlogih za zavrnitev tožbe, ki jo je vložil Wettbewerbszentrale.

22

Po mnenju predložitvenega sodišča slogan ne pomeni zavajajočega poimenovanja v smislu člena 11(1), drugi stavek, točka 1, LFGB, niti ga ni mogoče opredeliti kot prehransko trditev v smislu člena 2(2), točka 4, Uredbe št. 1924/2006. Slogan pa naj bi pomenil zdravstveno trditev v smislu člena 2(2), točka 5, te uredbe. Mleko naj bi namreč imelo – predvsem zaradi vsebnosti mineralnih soli – z vidika upoštevne javnosti ugoden učinek na zdravje, zlasti za otroke in mladostnike. Slogan naj bi izražal ugoden učinek zadevnega izdelka, ker ga enači z dnevnim kozarcem mleka. S tem naj bi se namigovalo na povezavo med tem izdelkom in zdravjem potrošnika, ta povezava pa zadostuje za to, da se ugotovi obstoj zdravstvene trditve v skladu s sodbo Deutsches Weintor (C‑544/10, EU:C:2012:526, točki 34 in 35).

23

Predložitveno sodišče vseeno poudarja, da podatki iz člena 10(2) Uredbe št. 1924/2006v času dejanskega stanja v sporu o glavni stvari, torej leta 2010, na označbi navedenega izdelka niso bili navedeni.

24

V teh okoliščinah je Bundesgerichtshof prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je bilo treba obveznosti navedbe podatkov iz člena 10(2) Uredbe (ES) št. 1924/2006 spoštovati že leta 2010?“

25

Uvodoma je treba poudariti, da so v skladu s členom 10(1) Uredbe št. 1924/2006 prepovedane zdravstvene trditve, ki niso v skladu s splošnimi zahtevami iz členov od 3 do 7 te uredbe in s posebnimi zahtevami iz členov od 10 do 19 navedene uredbe ter niso odobrene v skladu s to uredbo.

26

Iz člena 10(1) Uredbe št. 1924/2006 prav tako izhaja, da mora biti zdravstvena trditev, da bi se jo lahko uporabilo v skladu s to uredbo, vključena v sezname dovoljenih trditev iz členov 13 in 14 navedene uredbe. Tak pogoj pomeni, da so bili seznami iz teh členov sprejeti in objavljeni.

27

Predložitveno sodišče pa v zvezi s tem v predložitveni odločbi poudarja, da seznami iz členov 13 in 14 Uredbe št. 1924/2006 v času dejanskega stanja v sporu o glavni stvari še niso bili sprejeti in objavljeni.

28

Poleg tega, da mora zdravstvena trditev spoštovati pogoje, določene v členu 10(1) te uredbe, mora biti tudi opremljena z obveznimi podatki, določenimi v členu 10(2) navedene uredbe.

29

Ta odstavek namreč določa, da se zdravstvene trditve dovolijo, le če so pri označevanju ali, če to ne obstaja, pri predstavljanju in oglaševanju izdelka navedeni v tem odstavku omenjeni podatki.

30

Pogoji iz člena 10(2) Uredbe št. 1924/2006 so navedeni takoj za navedbo pogojev, ki so v členu 10(1) te uredbe določeni za to, da neka zdravstvena trditev ni prepovedana. Tako so v skladu s sistematično razlago navedene uredbe pogoji iz člena 10(2) določeni poleg pogojev iz člena 10(1) in predpostavljajo, da so ti izpolnjeni, da bi bila neka zdravstvena trditev dovoljena v skladu s to uredbo.

31

Poleg tega je treba poudariti, da člen 28 Uredbe št. 1924/2006 določa prehodne ukrepe, katerih namen je, kot je navedeno v uvodni izjavi 35 te uredbe, omogočiti nosilcem živilske dejavnosti, da se prilagodijo zahtevam navedene uredbe. V zvezi z zdravstvenimi trditvami so ti prehodni ukrepi določeni v členu 28(5) in (6) te uredbe.

32

V skladu s členom 28(5) Uredbe št. 1924/2006 se lahko zdravstvene trditve iz člena 13(1)(a) uporabljajo od datuma začetka veljavnosti navedene uredbe do sprejetja seznama iz člena 13(3) te uredbe, in sicer na odgovornost nosilcev živilske dejavnosti ter če so v skladu z Uredbo št. 1924/2006 in veljavnimi nacionalnimi, njim ustreznimi predpisi, ter brez poseganja v sprejetje zaščitnih ukrepov iz člena 24 te uredbe.

33

Tako iz besedila člena 28(5) navedene uredbe izhaja, da bi nosilec živilske dejavnosti lahko na lastno odgovornost in pod opredeljenimi pogoji zdravstvene trditve uporabljal v obdobju od začetka veljavnosti te uredbe do sprejetja seznama iz člena 13(3) Uredbe št. 1924/2006. V zvezi s tem je treba spomniti, da je ta uredba v skladu z njenim členom 29 začela veljati 19. januarja 2007 in se uporablja od 1. julija 2007.

34

Kar zadeva zdravstvene trditve, ki niso tiste, ki so določene v členih 13(1)(a) in 14(1)(a) Uredbe št. 1924/2006, velja, da so te predmet prehodnega ukrepa iz člena 28(6) navedene uredbe.

35

Vendar je treba poudariti, da se navedena določba nanaša na zdravstvene trditve, ki so se v skladu z nacionalnimi določbami uporabljale pred datumom začetka veljavnosti Uredbe št. 1924/2006, torej pred 19. januarjem 2007. V obravnavanem primeru pa iz predložitvene odločbe izhaja, da se je slogan na zadevni izdelek začel nameščati leta 2010. Člena 28(6) te uredbe torej v zadevi, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, ni mogoče uporabiti.

36

Zato mora predložitveno sodišče – brez poseganja v morebitno uporabo člena 10(3) Uredbe št. 1924/2006 – preveriti, ali v zadevi iz postopka v glavni stvari slogan spada pod člen 13(1)(a) te uredbe, in če je odgovor pritrdilen, ali izpolnjuje pogoje, določene v členu 28(5) te uredbe.

37

Če to velja, iz sistematične razlage, omenjene v točki 30 te sodbe, izhaja, da mora biti zdravstvena trditev, ki ni prepovedana na podlagi člena 10(1) Uredbe št. 1924/2006 v povezavi s členom 28(5) te uredbe, opremljena s podatki iz člena 10(2) navedene uredbe.

38

V tem smislu člen 28(5) te uredbe določa, da se zdravstvene trditve lahko uporabljajo, če so v skladu z Uredbo št. 1924/2006, kar pomeni, da morajo med drugim spoštovati obveznosti obveščanja, določene v členu 10(2) te uredbe.

39

To sistematično razlago potrjuje dejstvo, da ne člen 10 ne člen 28(5) ne katera koli druga določba Uredbe št. 1924/2006 ne določa, da se člen 10(2) te uredbe uporablja le po sprejetju seznamov dovoljenih trditev iz člena 13 navedene uredbe.

40

Poleg tega, kot je določeno v členu 1 Uredbe št. 1924/2006, je njen namen zagotoviti učinkovito delovanje notranjega trga ob istočasnem zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov. V zvezi s tem je v uvodnih izjavah 1 in 9 navedene uredbe navedeno, da je med drugim treba potrošniku dati potrebne informacije, da lahko opravi izbiro ob poznavanju dejstev.

41

Kot je generalni pravobranilec poudaril v točki 83 sklepnih predlogov, obstoj podatkov iz člena 10(2) Uredbe št. 1924/2006 prispeva k zagotavljanju varstva potrošnika ne samo, kadar je živilo predmet zdravstvene trditve, ki je že vključena v sezname dovoljenih trditev iz člena 13 te uredbe, ampak tudi, kadar se takšna trditev uporablja v skladu s prehodnim ukrepom iz člena 28(5) navedene uredbe.

42

Poleg tega, kar zadeva trditev, ki ni bila prepovedana na podlagi člena 10(1) v povezavi s členom 28(5) Uredbe št. 1924/2006, to, da seznam dovoljenih trditev še ni bil sprejet, ne upravičuje, da bi bil nosilec živilske dejavnosti oproščen obveznosti, da potrošniku zagotovi podatke iz člena 10(2) navedene uredbe.

43

V okviru prehodnega ukrepa iz člena 28(5) Uredbe št. 1924/2006 mora namreč nosilec, ki je sprejel odločitev, da bo uporabljal zdravstveno trditev, na lastno odgovornost poznati učinke zadevnega živila na zdravje in tako razpolagati s podatki, ki jih zahteva člen 10(2) te uredbe.

44

Glede na navedene ugotovitve je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba Uredbo št. 1924/2006 razlagati tako, da so obveznosti obveščanja iz člena 10(2) te uredbe v letu 2010 že veljale glede zdravstvenih trditev, ki niso bile prepovedane na podlagi člena 10(1) navedene uredbe v povezavi s členom 28(5) in (6) te uredbe.

45

Ker je ta postopek za stranke v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v postopkih pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo:

Uredbo (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 116/2010 z dne 9. februarja 2010, je treba razlagati tako, da so obveznosti obveščanja iz člena 10(2) te uredbe v letu 2010 že veljale glede zdravstvenih trditev, ki niso bile prepovedane na podlagi člena 10(1) navedene uredbe v povezavi s členom 28(5) in (6) te uredbe.