Zadeva C‑561/12

Nordecon AS inRamboll Eesti AS

proti

Rahandusministeerium

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Riigikohus)

„Javna naročila — Postopek s pogajanji po predhodni objavi — Možnost, da se naročnik pogaja o ponudbah, ki ne izpolnjujejo zavezujočih zahtev iz tehničnih specifikacij, navedenih v razpisni dokumentaciji naročila“

Povzetek – Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 5. decembra 2013

1. Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Meje – Pristojnost nacionalnega sodišča – Ugotovitev in presoja dejanskega stanja spora – Nujnost vprašanja za predhodno odločanje in upoštevnost predloženih vprašanj – Presoja nacionalnega sodišča – Očitno neupoštevna vprašanja in hipotetična vprašanja, postavljena v okoliščinah, ki onemogočajo koristen odgovor – Vprašanja, ki niso povezana s predmetom spora v postopku v glavni stvari

   (člen 267 PDEU)

2. Približevanje zakonodaj – Postopki za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev – Direktiva 2004/18 – Postopek s pogajanji po predhodni objavi – Možnost, da se naročnik s ponudniki pogaja o ponudbah, ki ne izpolnjujejo zavezujočih zahtev iz tehničnih specifikacij, določenih v razpisni dokumentaciji naročila – Neobstoj

   (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/18, člen 30(2))

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 28 do 30.)

2.  Člen 30(2) Direktive 2004/18 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev naročniku ne dovoljuje, da se s ponudniki pogaja o ponudbah, ki ne izpolnjujejo zavezujočih zahtev iz tehničnih specifikacij naročila.

   Naročnik mora namreč, čeprav ima pogajalsko sposobnost v okviru postopka s pogajanji, še vedno paziti, da so zahteve v zvezi z naročilom, ki jih je določil za zavezujoče, izpolnjene. Če ne bi bilo tako, bi bilo kršeno načelo, v skladu s katerim naročniki delujejo transparentno, namena zagotoviti neobstoj tveganja favoriziranja in samovolje naročnika pa ne bi bilo mogoče doseči.

   Poleg tega bi s tem, če bi se ponudba, ki ne izpolnjuje zavezujočih zahtev, štela za popolno za namene pogajanj, določanje zavezujočih zahtev v povabilu za oddajo ponudb postalo povsem nekoristno, naročnik pa se s ponudniki ne bi mogel pogajati na podlagi, ki jim je skupna in ki jo tvorijo navedene zahteve, in jih tako ne bi mogel obravnavati enakopravno.

   (Glej točke od 36 do 39 in izrek.)

Zadeva C‑561/12

Nordecon AS inRamboll Eesti AS

proti

Rahandusministeerium

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Riigikohus)

„Javna naročila — Postopek s pogajanji po predhodni objavi — Možnost, da se naročnik pogaja o ponudbah, ki ne izpolnjujejo zavezujočih zahtev iz tehničnih specifikacij, navedenih v razpisni dokumentaciji naročila“

Povzetek – Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 5. decembra 2013

1. Vprašanja za predhodno odločanje — Pristojnost Sodišča — Meje — Pristojnost nacionalnega sodišča — Ugotovitev in presoja dejanskega stanja spora — Nujnost vprašanja za predhodno odločanje in upoštevnost predloženih vprašanj — Presoja nacionalnega sodišča — Očitno neupoštevna vprašanja in hipotetična vprašanja, postavljena v okoliščinah, ki onemogočajo koristen odgovor — Vprašanja, ki niso povezana s predmetom spora v postopku v glavni stvari

   (člen 267 PDEU)

2. Približevanje zakonodaj — Postopki za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev — Direktiva 2004/18 — Postopek s pogajanji po predhodni objavi — Možnost, da se naročnik s ponudniki pogaja o ponudbah, ki ne izpolnjujejo zavezujočih zahtev iz tehničnih specifikacij, določenih v razpisni dokumentaciji naročila — Neobstoj

   (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/18, člen 30(2))

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 28 do 30.)

2.  Člen 30(2) Direktive 2004/18 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev naročniku ne dovoljuje, da se s ponudniki pogaja o ponudbah, ki ne izpolnjujejo zavezujočih zahtev iz tehničnih specifikacij naročila.

   Naročnik mora namreč, čeprav ima pogajalsko sposobnost v okviru postopka s pogajanji, še vedno paziti, da so zahteve v zvezi z naročilom, ki jih je določil za zavezujoče, izpolnjene. Če ne bi bilo tako, bi bilo kršeno načelo, v skladu s katerim naročniki delujejo transparentno, namena zagotoviti neobstoj tveganja favoriziranja in samovolje naročnika pa ne bi bilo mogoče doseči.

   Poleg tega bi s tem, če bi se ponudba, ki ne izpolnjuje zavezujočih zahtev, štela za popolno za namene pogajanj, določanje zavezujočih zahtev v povabilu za oddajo ponudb postalo povsem nekoristno, naročnik pa se s ponudniki ne bi mogel pogajati na podlagi, ki jim je skupna in ki jo tvorijo navedene zahteve, in jih tako ne bi mogel obravnavati enakopravno.

   (Glej točke od 36 do 39 in izrek.)