Združeni zadevi C‑549/12 P in C‑54/13 P
Zvezna republika Nemčija
proti
Evropski komisiji
„Pritožba — Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) — Zmanjšanje finančne pomoči — Metoda izračuna z ekstrapolacijo — Postopek sprejemanja odločbe s strani Evropske komisije — Nespoštovanje določenega roka — Posledice“
Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 24. junija 2015
Gospodarska, socialna in teritorialna kohezija — Strukturne pomoči — Financiranje s strani Unije — Uredba št. 1083/2006 — Finančni popravki — Prekluzivni rok za sprejetje odločbe Komisije — Začetek — Nespoštovanje tega roka — Bistvena kršitev postopka
(Uredba Sveta št. 1083/2006, člen 100(1) in (5))
Pravo Evropske unije — Načela — Pravica do obrambe — Načelo kontradiktornosti — Spoštovanje v sodnem postopku — Obseg — Stališča Komisije o v bistvu enakih dejanskih in pravnih vprašanjih v okviru drugih zadev — Ustaljena sodna praksa Sodišča o zadevni določbi — Zadostnost
(Poslovnik Sodišča, člen 75; Uredba Sveta št. 1083/2006, člen 100(5))
Komisija mora od leta 2000 pri sprejetju odločbe o finančnih popravkih spoštovati zakonski rok. Dolžina roka, določenega Komisiji za sprejetje odločb, je različna glede na ureditev, ki se uporabi.
Iz člena 100(1) in (5) Uredbe št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu je razvidno, da če država članica ne sprejme začasnih ugotovitev Komisije, mora ta poslati dopis z vabilom na zaslišanje in opraviti zaslišanje, da bi bila zagotovljena pravilnost postopka v zvezi s finančnimi popravki, to pa je tudi začetek teka roka, v katerem mora Komisija sprejeti odločbo, s katero opravi tak popravek. Poleg tega je v interesu zadevne države članice in Komisije, da je konec postopka v zvezi s finančnimi popravki predvidljiv, za kar je potrebna vnaprejšnja določitev roka za sprejetje končne odločbe. Prekoračitev roka, določenega za sprejetje take odločbe, ni v skladu s splošnim načelom dobrega upravljanja. V teh okoliščinah Komisija svoje obveznosti, da v vnaprej določenem roku sprejme odločbe, s katerimi opravi finančne popravke, ne more odpraviti s tem, da ne opravi dejanj, na katera je vezan začetek tega roka. Zato je dejstvo, da Komisija ni sprejela odločbe o popravkih finančne pomoči, ki spada v te sklade, v roku, določenem z navedeno uredbo, bistvena kršitev postopka, ki je Splošno sodišče ni upoštevalo, zaradi česar je pravo napačno uporabilo.
(Glej točke 81, 83, 87, 89, 90, 92, 98, 99 in 103.)
Sodišče Unije svoje odločbe razen v posebnih primerih, kot so med drugim tisti, ki jih določajo poslovniki sodišč Unije, ne more opreti na razlog, ki ga je preizkusilo po uradni dolžnosti, pa čeprav je to razlog javnega reda, ne da bi stranke predhodno pozvalo, naj podajo svoja stališča o navedenem razlogu. Za tak poseben primer, v katerem ni treba pozvati stranke, naj podajo svoja stališča o razlogu, gre, kadar je, prvič, Komisija imela že dovolj priložnosti za predstavitev – v okviru kontradiktorne razprave v zvezi s prejšnjimi zadevami, ki so se nanašale na v bistvu enaka dejanska in pravna vprašanja – svojih razlogov in trditev v zvezi s trajanjem roka iz člena 100(5) Uredbe št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu, in je treba, drugič, šteti, da je razlaga, ki je bila dana tej določbi v navedenih zadevah, ustaljena, saj jo je Sodišče od takrat potrdilo v več zadevah.
(Glej točke 93, 94, 96 in 97.)
Združeni zadevi C‑549/12 P in C‑54/13 P
Zvezna republika Nemčija
proti
Evropski komisiji
„Pritožba — Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) — Zmanjšanje finančne pomoči — Metoda izračuna z ekstrapolacijo — Postopek sprejemanja odločbe s strani Evropske komisije — Nespoštovanje določenega roka — Posledice“
Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 24. junija 2015
Gospodarska, socialna in teritorialna kohezija – Strukturne pomoči – Financiranje s strani Unije – Uredba št. 1083/2006 – Finančni popravki – Prekluzivni rok za sprejetje odločbe Komisije – Začetek – Nespoštovanje tega roka – Bistvena kršitev postopka
(Uredba Sveta št. 1083/2006, člen 100(1) in (5))
Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do obrambe – Načelo kontradiktornosti – Spoštovanje v sodnem postopku – Obseg – Stališča Komisije o v bistvu enakih dejanskih in pravnih vprašanjih v okviru drugih zadev – Ustaljena sodna praksa Sodišča o zadevni določbi – Zadostnost
(Poslovnik Sodišča, člen 75; Uredba Sveta št. 1083/2006, člen 100(5))
Komisija mora od leta 2000 pri sprejetju odločbe o finančnih popravkih spoštovati zakonski rok. Dolžina roka, določenega Komisiji za sprejetje odločb, je različna glede na ureditev, ki se uporabi.
Iz člena 100(1) in (5) Uredbe št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu je razvidno, da če država članica ne sprejme začasnih ugotovitev Komisije, mora ta poslati dopis z vabilom na zaslišanje in opraviti zaslišanje, da bi bila zagotovljena pravilnost postopka v zvezi s finančnimi popravki, to pa je tudi začetek teka roka, v katerem mora Komisija sprejeti odločbo, s katero opravi tak popravek. Poleg tega je v interesu zadevne države članice in Komisije, da je konec postopka v zvezi s finančnimi popravki predvidljiv, za kar je potrebna vnaprejšnja določitev roka za sprejetje končne odločbe. Prekoračitev roka, določenega za sprejetje take odločbe, ni v skladu s splošnim načelom dobrega upravljanja. V teh okoliščinah Komisija svoje obveznosti, da v vnaprej določenem roku sprejme odločbe, s katerimi opravi finančne popravke, ne more odpraviti s tem, da ne opravi dejanj, na katera je vezan začetek tega roka. Zato je dejstvo, da Komisija ni sprejela odločbe o popravkih finančne pomoči, ki spada v te sklade, v roku, določenem z navedeno uredbo, bistvena kršitev postopka, ki je Splošno sodišče ni upoštevalo, zaradi česar je pravo napačno uporabilo.
(Glej točke 81, 83, 87, 89, 90, 92, 98, 99 in 103.)
Sodišče Unije svoje odločbe razen v posebnih primerih, kot so med drugim tisti, ki jih določajo poslovniki sodišč Unije, ne more opreti na razlog, ki ga je preizkusilo po uradni dolžnosti, pa čeprav je to razlog javnega reda, ne da bi stranke predhodno pozvalo, naj podajo svoja stališča o navedenem razlogu. Za tak poseben primer, v katerem ni treba pozvati stranke, naj podajo svoja stališča o razlogu, gre, kadar je, prvič, Komisija imela že dovolj priložnosti za predstavitev – v okviru kontradiktorne razprave v zvezi s prejšnjimi zadevami, ki so se nanašale na v bistvu enaka dejanska in pravna vprašanja – svojih razlogov in trditev v zvezi s trajanjem roka iz člena 100(5) Uredbe št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu, in je treba, drugič, šteti, da je razlaga, ki je bila dana tej določbi v navedenih zadevah, ustaljena, saj jo je Sodišče od takrat potrdilo v več zadevah.
(Glej točke 93, 94, 96 in 97.)