Zadeva C‑473/12

Institut professionnel des agents immobiliers (IPI)

proti

Geoffreyju Englebertu in drugim

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo la Cour constitutionnelle (Belgija))

„Obdelava osebnih podatkov — Direktiva 95/46/ES — Člena 10 in 11 — Obveznost obveščanja — Člen 13(1)(d) in (g) — Izjeme — Obseg izjem — Zasebni detektivi, ki delujejo za organizacijo za nadzor reguliranega poklica — Direktiva 2002/58/ES — Člen 15(1)“

Povzetek – Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 7. novembra 2013

  1. Približevanje zakonodaj – Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov – Direktiva 95/46 – Obveznost obveščanja – Izjeme – Obveznost, naložena državam članicam, da navedene izjeme prenesejo v nacionalno pravo – Neobstoj

    (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46, člen 13(1))

  2. Približevanje zakonodaj – Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov – Direktiva 95/46 – Obveznost obveščanja – Izjeme – Obseg – Zasebni detektivi, ki delujejo za organizacijo za nadzor reguliranega poklica – Vključitev

    (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46, člen 13(1)(d))

  1.  Člen 13(1) Direktive 95/46 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov je treba razlagati tako, da države članice nimajo obveznosti, ampak možnost prenosa v svoje nacionalno pravo ene ali več izjem, ki jih določa, od obveznosti obveščanja posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo, o obdelavi njihovih osebnih podatkov.

    V zvezi s tem, določbe Direktive 95/46 so nujno sorazmerno splošne, saj se mora ta nanašati na najrazličnejše položaje in vsebuje pravila, za katera je značilna neka prožnost, s čimer v številnih primerih državam članicam prepušča, da same uredijo podrobnosti ali izberejo med več možnostmi.

    Države članice niso zavezane, da v svojem nacionalnem pravu določijo izjeme za namene, naštete v členu 13(1), od (a) do (g), ampak jim je nasprotno zakonodajalec želel pustiti možnost, da se odločijo, ali, in če da, za katere namene, želijo sprejeti zakonodajne ukrepe za omejitev med drugim obsega obveznosti obveščanja posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.

    Poleg tega lahko države članice take ukrepe določijo le, če so ti potrebni. Možnost, ki jo navedeni člen daje državam članicam, je tako pogojena s potrebnostjo ukrepov, ki nikakor ne pomeni, da države članice morajo sprejeti zadevne izjeme v vseh primerih, v katerih je ta pogoj izpolnjen.

    (Glej točke 31, 32, 53 in izrek.)

  2.  Dejavnost zasebnega detektiva, ki deluje za račun poklicne organizacije zaradi preiskovanja kršitev etike reguliranega poklica, spada pod izjemo iz člena 13(1)(d) Direktive 95/46 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov.

    Ker pa ta direktiva ne določa podrobneje načina preiskovanja in odkrivanja kršitev predpisov, ne preprečuje poklicni organizaciji, kot je organizacija, ki ureja poklic nepremičninskega posrednika, da za izpolnitev svoje naloge uporabi specializirane preiskovalce, kot so zasebni detektivi, odgovorni za to preiskovanje in odkrivanje.

    Če se je država članica odločila prenesti izjemo iz navedenega člena, se tako lahko zadevna poklicna organizacija in zasebni detektivi, ki zanjo delujejo, nanjo sklicujejo in zanje ne velja obveznost obveščanja posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, iz členov 10 in 11 navedene direktive.

    Nasprotno, če pa država članica te izjeme ni določila, morajo biti posamezniki, na katere se osebni podatki nanašajo, obveščeni o obdelavi njihovih osebnih podatkov v skladu s podrobnimi pravili iz navedenih členov 10 in 11, zlasti glede roka.

    Države članice lahko presodijo, da imajo poklicne organizacije in zasebni detektivi, ki ravnajo za njihov račun, kljub uporabi členov 10 in 11 te direktive dovolj sredstev za odkrivanje kršitev zadevne poklicne etike, tako da prenos te izjeme ni nujen, da bi lahko te organizacije izpolnile svojo nalogo, ki je nadzor spoštovanja predpisov.

    (Glej točke od 44 do 46, 48, 53 in izrek.)


Zadeva C‑473/12

Institut professionnel des agents immobiliers (IPI)

proti

Geoffreyju Englebertu in drugim

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo la Cour constitutionnelle (Belgija))

„Obdelava osebnih podatkov — Direktiva 95/46/ES — Člena 10 in 11 — Obveznost obveščanja — Člen 13(1)(d) in (g) — Izjeme — Obseg izjem — Zasebni detektivi, ki delujejo za organizacijo za nadzor reguliranega poklica — Direktiva 2002/58/ES — Člen 15(1)“

Povzetek – Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 7. novembra 2013

  1. Približevanje zakonodaj — Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov — Direktiva 95/46 — Obveznost obveščanja — Izjeme — Obveznost, naložena državam članicam, da navedene izjeme prenesejo v nacionalno pravo — Neobstoj

    (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46, člen 13(1))

  2. Približevanje zakonodaj — Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov — Direktiva 95/46 — Obveznost obveščanja — Izjeme — Obseg — Zasebni detektivi, ki delujejo za organizacijo za nadzor reguliranega poklica — Vključitev

    (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46, člen 13(1)(d))

  1.  Člen 13(1) Direktive 95/46 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov je treba razlagati tako, da države članice nimajo obveznosti, ampak možnost prenosa v svoje nacionalno pravo ene ali več izjem, ki jih določa, od obveznosti obveščanja posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo, o obdelavi njihovih osebnih podatkov.

    V zvezi s tem, določbe Direktive 95/46 so nujno sorazmerno splošne, saj se mora ta nanašati na najrazličnejše položaje in vsebuje pravila, za katera je značilna neka prožnost, s čimer v številnih primerih državam članicam prepušča, da same uredijo podrobnosti ali izberejo med več možnostmi.

    Države članice niso zavezane, da v svojem nacionalnem pravu določijo izjeme za namene, naštete v členu 13(1), od (a) do (g), ampak jim je nasprotno zakonodajalec želel pustiti možnost, da se odločijo, ali, in če da, za katere namene, želijo sprejeti zakonodajne ukrepe za omejitev med drugim obsega obveznosti obveščanja posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.

    Poleg tega lahko države članice take ukrepe določijo le, če so ti potrebni. Možnost, ki jo navedeni člen daje državam članicam, je tako pogojena s potrebnostjo ukrepov, ki nikakor ne pomeni, da države članice morajo sprejeti zadevne izjeme v vseh primerih, v katerih je ta pogoj izpolnjen.

    (Glej točke 31, 32, 53 in izrek.)

  2.  Dejavnost zasebnega detektiva, ki deluje za račun poklicne organizacije zaradi preiskovanja kršitev etike reguliranega poklica, spada pod izjemo iz člena 13(1)(d) Direktive 95/46 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov.

    Ker pa ta direktiva ne določa podrobneje načina preiskovanja in odkrivanja kršitev predpisov, ne preprečuje poklicni organizaciji, kot je organizacija, ki ureja poklic nepremičninskega posrednika, da za izpolnitev svoje naloge uporabi specializirane preiskovalce, kot so zasebni detektivi, odgovorni za to preiskovanje in odkrivanje.

    Če se je država članica odločila prenesti izjemo iz navedenega člena, se tako lahko zadevna poklicna organizacija in zasebni detektivi, ki zanjo delujejo, nanjo sklicujejo in zanje ne velja obveznost obveščanja posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, iz členov 10 in 11 navedene direktive.

    Nasprotno, če pa država članica te izjeme ni določila, morajo biti posamezniki, na katere se osebni podatki nanašajo, obveščeni o obdelavi njihovih osebnih podatkov v skladu s podrobnimi pravili iz navedenih členov 10 in 11, zlasti glede roka.

    Države članice lahko presodijo, da imajo poklicne organizacije in zasebni detektivi, ki ravnajo za njihov račun, kljub uporabi členov 10 in 11 te direktive dovolj sredstev za odkrivanje kršitev zadevne poklicne etike, tako da prenos te izjeme ni nujen, da bi lahko te organizacije izpolnile svojo nalogo, ki je nadzor spoštovanja predpisov.

    (Glej točke od 44 do 46, 48, 53 in izrek.)