—

za X F. Suwandy in W. de Wit, belastingadviseurs,

—

za nizozemsko vlado M. Noort, agentka,

—

za Evropsko komisijo W. Mölls in W. Roels, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 2(4)(b) Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 405), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2004/74/ES z dne 29. aprila 2004 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 2, str. 16, in popravek v UL L 195, str. 26, v nadaljevanju: Direktiva 2003/96).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med X, pravno osebo, in Voorzitter van het managementteam van het onderdeel Belastingdienst/Z van de rijksbelastingdienst (predsednik uprave oddelka „davčna služba/Z“ davčne uprave kraljevine, v nadaljevanju: inšpektor) glede vračila davka na goriva, obračunanega na premog, dobavljen za potrebe dejavnosti proizvodnje sladkorja družbe X.

3

V uvodnih izjavah 3, 4, 6, 7 in 22 Direktive 2003/96 je navedeno:

[…]

[…]

4

Člen 2 navedene direktive določa:

„1.   V tej direktivi se izraz ‚energenti‘ uporablja za izdelke:

[…]

3.   Kadar so namenjeni za uporabo, ponujeni naprodaj ali uporabljeni kot pogonsko gorivo ali gorivo za ogrevanje, se energenti, razen tistih, za katere je raven obdavčitve določena s to direktivo, obdavčijo glede na uporabo, po stopnji, ki se uporablja za enakovredno gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo.

Razen obdavčenih izdelkov, naštetih v odstavku 1, se vsi izdelki, ki so namenjeni za uporabo, ponujeni naprodaj ali uporabljeni kot pogonsko gorivo ali kot dodatek ali aditiv k pogonskim gorivom, obdavčijo po stopnji, ki se uporablja za enakovredno pogonsko gorivo.

Razen obdavčenih [obdavčljivih] izdelkov, naštetih v odstavku 1, se vsi drugi ogljikovodiki, razen šote, ki so namenjeni za uporabo, ponujeni naprodaj ali uporabljeni kot gorivo za ogrevanje, obdavčijo po stopnji, ki se uporablja za enakovredne energente.

4.   Ta direktiva ne velja za:

[…]“

5

Člen 20 zakona o okoljskih dajatvah (Wet houdende vaststelling van de Wet belastingen op milieugrondslag) z dne 23. decembra 1994 (Stb. 1994, št. 923) v različici, ki se uporablja v postopku v glavni stvari, ki na koncu izhaja iz zakona o spremembah nekaterih zakonov o davkih in nekaterih drugih zakonov (Wet houdende wijziging van enkele belastingwetten en enige andere wetten) z dne 14. decembra 2006 (Stb. 2006, št. 682, v nadaljevanju: Wbm), je določal:

„V smislu tega poglavja in njegovih določil je:

[…]

6

Člen 21 Wbm je določal:

„1.   Davek, imenovan ‚davek na gorivo‘, se obračuna na premog.

2.   Davek se obračuna ob dobavi ali uporabi premoga.

[…]“

7

Člen 26(3) Wbm je določal:

„Za premog z dvojno uporabo velja oprostitev davka.“

8

Člen 27 Wbm je določal:

„1.   Tistemu, ki je premog, ki mu ga je dobavila tretja oseba, uporabil za druge namene kot za gorivo za ogrevanje ali za dvojno uporabo, inšpektor na podlagi vloženega zahtevka odobri vračilo davka.

[…]

3.   Inšpektor o zahtevi v skladu z odstavkom 1 in 2 odloči z odločbo, zoper katero je mogoče vložiti ugovor.

[…]“

9

Družba X iz sladkorne pese proizvaja sladkor in proizvode, ki vsebujejo sladkor, za industrijske trge in potrošnike. V proizvodnem postopku nastajajo stranski proizvodi, kot sta krmilo za živino in karbonatacijsko apno (zgoščeno blato).

10

V zadevnem obdobju v zadevi v glavni stvari je bil premog dobavljen družbi X za postopek proizvodnje sladkorja.

11

Postopek pridobivanja sladkorja iz pese se začne z ekstrakcijo surovega soka iz sladkorne pese. Nato se surovi sok prečisti, redki sok, pridobljen v postopku prečiščenja, pa se upari in kristalizira, rezultat česar je kristalni sladkor. V tem postopku kot stranski proizvod nastane tudi oborina, apneno gnojilo, ki se uporablja v kmetijstvu za ohranjanje pH-vrednosti v zemlji. Ta oborina se imenuje „karbonatacijsko apno“ in pretežno vsebuje kalcijev karbonat.

12

Plin za apnenico je potreben za čiščenje surovega soka, pridobljenega iz sladkorne pese. Za pridobivanje tega plina se zmešajo apnenec, premog in/ali antracit, ki se dodajo v apnenico, kjer nastane kemijska reakcija. Na podlagi te kemijske reakcije najprej nastaneta živo apno in ogljikov dioksid, pri čemer zadnji nastane kot reakcija med premogom in/ali antracitom s kisikom, in nato plin za apnenico. Plin iz apnenice vsebuje približno 40 % ogljikovega dioksida. Biti mora brez primesi. Druga goriva, ki niso antracit ali premog, niso primerna za proizvodnjo „čistega“ plina za apnenico, potrebnega v postopku čiščenja.

13

Približno 12 % plina za apnenico se izpusti iz apnenice v zrak. Preostali del (88 %) se uporabi pri karbonataciji. Po uporabi plina za apnenico v postopku karbonatacije se del tega plina odvede. Preostali del ogljikovega dioksida, ki je bil proizveden v apnenici, in sicer 66 %, ostane v karbonatacijskem apnu.

14

Karbonatacijsko apno, pridobljeno v postopku proizvodnje sladkorja, družba X prodaja kmetijskemu sektorju kot apneno gnojilo za ohranjanje in izboljšanje pH vrednosti ter izboljšanje strukture poljedelskih površin.

15

Družba X je z dopisom z dne 7. marca 2008 zahtevala vračilo davka na gorivo v višini 97114,23 EUR za obdobje od 1. oktobra 2007 do 31. decembra 2007. Inšpektor je z odločbo z dne 24. aprila 2008 to zahtevo zavrnil. Prav tako je zavrnil ugovor, ki ga je družba X vložila zoper to zavrnilno odločbo.

16

Ker je prvostopenjsko sodišče tožbo, vloženo zoper to odločbo, razglasilo za neutemeljeno, je družba X zoper to sodbo pri predložitvenem sodišču vložila pritožbo.

17

Družba X trdi, da je treba pojem „dvojna uporaba“ iz člena 20(e) Wbm razlagati skladno z istim pojmom v smislu člena 2(4)(b) Direktive 2003/96. V skladu s to razlago naj bi uporaba premoga v okviru postopka proizvodnje sladkorja, ki ga navaja družba X, pomenila tako dvojno uporabo. Družba X poudarja tudi, da primerljivi proizvajalci, med drugim iz Belgije, Nemčije, Francije in Združenega kraljestva, niso obdavčeni v smislu te direktive.

18

Inšpektor je navedel, da družba X premog uporablja le kot gorivo. Pri uporabi proizvoda izgorevanja premoga (ogljikov dioksid) naj ne bi šlo za dvojno uporabo samega premoga. Inšpektor prav tako trdi, da če bi bilo treba šteti, da taka uporaba premoga ustreza njegovi dvojni uporabi v smislu Direktive 2003/96, naj to ne bi bilo tako v smislu Wbm. Zaradi tega naj bi imel nacionalni zakonodajalec diskrecijsko pravico, da pojem dvojne uporabe v členu 20(e) Wbm opredeli drugače – v tem primeru ožje – kot naj bi ta isti pojem skušal razlagati zakonodajalec Unije v členu 2(4)(b) Direktive 2003/96.

19

Predložitveno sodišče v zvezi s tem opozarja, da če bi moralo v okviru zadeve, ki mu je predložena, sprejeti pojem „dvojna uporaba“ v smislu Direktive 2003/96, pa bi dobesedna razlaga uvodnega besedila člena 2(4) te direktive vodila do absurdne posledice, da se družba X ne bi mogla sklicevati na neposredni učinek te direktive, da bi se branila pred mnenjem inšpektorja, da v tem primeru ne gre za dvojno uporabo v smislu člena 20(e) Wbm.

20

V teh okoliščinah je Gerechtshof ’s‑Hertogenbosch prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

21

Predložitveno sodišče želi s prvim in drugim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu izvedeti, ali gre za „dvojno uporabo“ energenta v smislu člena 2(4)(b) Direktive 2003/96, če se premog uporablja kot gorivo v postopku proizvodnje sladkorja in se ogljikov dioksid, ki nastane z izgorevanjem tega energenta, uporablja za ta proizvodni postopek in/ali za proizvodnjo kemičnih gnojil.

22

Opredelitev energentov z dvojno uporabo je v drugi alinei člena 2(4)(b) Direktive 2003/96. Energent ima dvojno uporabo, kadar je namenjen za uporabo hkrati kot gorivo in za druge namene kot za gorivo.

23

Besedilo „za druge namene kot gorivo za ogrevanje“ je navedeno v prvi in drugi alinei člena 2(4)(b) navedene direktive, tako da ga je treba razlagati enako kot v obeh določbah. Iz prvih dveh alinej člena 2(4)(b) Direktive 2003/96 v povezavi z uvodnim delom te določbe je mogoče sklepati, da uporaba energenta ni izključena s področja uporabe te direktive le, če se navedeni energent sam kot vir energije uporablja za druge namene kot za gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo.

24

Tako gre lahko za dvojno uporabo energenta, ki je predmet izgorevanja v proizvodnem postopku, če tega postopka, kot je v okoliščinah zadeve v glavni stvari, ni mogoče izpeljati brez uporabe snovi, za katero ni sporno, da lahko nastane le z izgorevanjem navedenega energenta.

25

Ker je bil zadevni energent tako v tem postopku proizvodnje uporabljen kot vir energije za pridobitev plina, ki nastane izključno z izgorevanjem navedenega energenta, je mogoče ugotoviti, da je ravno ta vloga vira energije predmet dveh hkratnih uporab.

26

Nasprotno, če v okoliščinah, kot so te v postopku v glavni stvari, plin, ki nastane z izgorevanjem, ni proizvod, potreben za pravilno izvajanje proizvodnega postopka, ampak ostanek tega postopka, ki se le predela, ne gre za dvojno uporabo samega energenta. Zato zgolj dejstvo, da je nastali plin surovina v ločenem proizvodnem postopku, kot je proizvodnja kmetijskega gnojila, ne zadostuje za ugotovitev, da gre za dvojno uporabo energenta, ki je predmet izgorevanja.

27

Če je namreč treba šteti, da sama predelava ostanka, nastalega z izgorevanjem energenta, pomeni, da gre za „dvojno uporabo“ v smislu člena 2(4)(b) Direktive 2003/96, bi bilo vprašanje, ali tak energent spada na področje uporabe te direktive, v tem primeru odvisno od dejstva, ali določeni proizvajalec izvaja postopke za predelavo ostanka izgorevanja zadevnega energenta.

28

Zato je treba na prvo in drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 2(4)(b) Direktive 2003/96 razlagati tako, da pri uporabi, prvič, premoga kot goriva v postopku proizvodnje sladkorja in, drugič, ogljikovega dioksida, nastalega z izgorevanjem tega energenta, za proizvodnjo umetnih gnojil ne gre za „dvojno uporabo“ navedenega energenta v smislu te določbe. Nasprotno, taka „dvojna uporaba“ pomeni, da gre za uporabo, prvič, premoga kot goriva v postopku proizvodnje sladkorja in, drugič, ogljikovega dioksida, nastalega z izgorevanjem tega energenta, za namene istega postopka, če ni sporno, da postopka proizvodnje sladkorja ni mogoče izpeljati brez uporabe ogljikovega dioksida, nastalega z izgorevanjem premoga.

29

Predložitveno sodišče želi s tretjim in četrtim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu izvedeti, ali ima država članica v svojem notranjem pravu pravico sprejeti ožje področje uporabe pojma „dvojna uporaba“ od tega, ki izhaja iz druge alinee člena 2(4)(b) Direktive 2003/96, da bi se obdavčili energenti, ki ne spadajo na področje uporabe te direktive.

30

Glede Direktive 2003/96 je iz samega besedila druge alinee člena 2(4)(b) razvidno, da ta „ne velja“ za energente z dvojno uporabo. Vendar kot je Sodišče že navedlo glede prve alinee te določbe, izključitev zadevnih proizvodov s področja uporabe te direktive pomeni, da so države članice pristojne za obdavčitev zadevnih energentov v skladu s pravom Unije (glej v tem smislu sodbo Fendt Italiana, C‑145/06 in C‑146/06, EU:C:2007:411, točki 38 in 41).

31

Iz tega sledi, da ima država članica pravico obdavčiti energente, ki so izključeni s področja uporabe Direktive 2003/96, ker spadajo pod pojem „dvojna uporaba“ v smislu druge alinee člena 2(4)(b) te direktive.

32

V zvezi s tem je vprašanje, ali je nacionalni zakonodajalec v tem primeru želel sprejeti drugačno opredelitev od te iz navedene direktive, vprašanje samega nacionalnega prava, ki ga mora predložitveno sodišče obravnavati, preden posledično uporabi svoje nacionalno pravo.

33

Glede na zgoraj navedeno je treba na tretje in četrto vprašanje odgovoriti, da ima država članica pravico v svoje notranje pravo sprejeti ožje področje uporabe pojma „dvojna uporaba“ od tistega, ki je navedeno v drugi alinei člena 2(4)(b) Direktive 2003/96, da bi obdavčila energente, ki ne spadajo na področje uporabe te direktive.

34

Ker je ta postopek za stranke v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v postopkih pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo: