Zadeva C‑351/12
OSA – Ochranný svaz autorský pro práva k dílům hudebním o.s.
proti
Léčebné lázně Mariánské Lázně a.s.
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Krajský soud v Plzni)
„Direktiva 2001/29/ES — Avtorska in sorodne pravice v informacijski družbi — Pojem ‚priobčitev javnosti‘ — Predvajanje del v sobah zdravilišča — Neposredni učinek določb direktive — Člena 56 PDEU in 102 PDEU — Direktiva 2006/123/ES — Svoboda opravljanja storitev — Konkurenca — Izključna pravica do kolektivnega upravljanja avtorskih pravic“
Povzetek – Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 27. februarja 2014
Približevanje zakonodaj – Avtorska in sorodne pravice – Direktiva 2001/29 – Usklajevanje nekaterih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi – Priobčitev javnosti – Pojem – Namerno oddajanje signala prek televizijskih ali radijskih sprejemnikov v sobah pacientov, ki ga opravlja zdravilišče – Vključitev
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/29, člen 3(1))
Približevanje zakonodaj – Avtorska pravica in sorodne pravice – Direktiva 2001/29 – Usklajevanje nekaterih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi – Člen 3(1) – Možnost uveljavljanja navedene določbe proti posamezniku – Neobstoj – Dolžnosti nacionalnih sodišč – Obveznost skladne razlage – Meje – Spoštovanje splošnih pravnih načel – Razlaga nacionalnega prava contra legem
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/29, člen 3(1))
Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Meje – Očitno neupoštevna vprašanja in hipotetična vprašanja, postavljena v kontekstu, ki izključuje koristen odgovor – Vprašanja, ki niso povezana s predmetom spora o glavni stvari
(člen 267 PDEU)
Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Meje – Pristojnost nacionalnega sodišča – Nujnost vprašanja za predhodno odločanje in upoštevnost postavljenih vprašanj – Presoja nacionalnega sodišča
(člen 267 PDEU)
Svoboda ustanavljanja – Svoboda opravljanja storitev – Storitve na notranjem trgu – Direktiva 2006/123 – Dodatna odstopanja v zvezi s svobodo opravljanja storitev – Obseg – Storitev, ki jo opravi kolektivna organizacija za upravljanje avtorskih pravic za uporabnika varovanih del – Vključitev – Neuporaba člena 16 navedene direktive
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/123, člena 16 in 17, točka 11)
Svoboda opravljanja storitev – Omejitve – Ureditev države članice, s katero je kolektivno upravljanje avtorskih pravic na nekaterih varovanih delih na njenem ozemlju prepuščeno le eni kolektivni organizaciji – Utemeljitev z razlogi v splošnem interesu – Varstvo pravic intelektualne lastnine – Dopustnost
(člen 56 PDEU)
Konkurenca – Javna podjetja in podjetja s posebnimi ali izključnimi pravicami, ki jih podelijo države članice – Oblikovanje prevladujočega položaja – Neobstoj neskladnosti per se s členom 102 PDEU
(člena 102 PDEU in 106(1) PDEU)
Konkurenca – Prevladujoči položaj – Organizacija za upravljanje avtorskih pravic z zakonskim monopolom – Indici za zlorabo – Uporaba tarif, ki so precej višje od tistih, ki se uporabljajo v drugih državah članicah – Uporaba pretiranih cen brez razumne povezave z opravljeno storitvijo – Preverjanje, ki ga opravi nacionalno sodišče
(člena 102 PDEU in 106(1) PDEU)
Člen 3(1) Direktive 2001/29 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi je treba razlagati tako, da nasprotuje ureditvi države članice, ki izključuje pravico avtorjev do dovoljevanja ali prepovedovanja priobčitve njihovih del, ki jo zdravilišče, ki posluje kot podjetje, opravlja z namernim oddajanjem signala prek televizijskih in radijskih sprejemnikov v sobah pacientov v tej ustanovi. Člen 5(2)(e), (3)(b) in (5) te direktive ne more vplivati na to razlago.
Najprej je treba namreč pojem „priobčitev“ v smislu navedene določbe razlagati tako, da se nanaša na kateri koli prenos varovanih del, ne glede na uporabljeno sredstvo ali tehnološki proces.
Nato je treba opozoriti, da pojem „javnost“, na katerega se sklicuje navedena določba, zajema nedoločeno število morebitnih naslovnikov, pri tem pa mora biti število oseb dovolj veliko. Natančneje, pri zadnjem merilu je treba upoštevati kumulativni učinek dajanja del na voljo potencialnim naslovnikom. Glede tega je zlasti pomembno vprašanje, koliko oseb ima dostop do istega dela sočasno in zaporedno. V zdravilišču pa je lahko hkrati in zaporedno nastanjeno nedoločeno, a dokaj veliko število oseb, ki lahko sprejemajo oddaje v svoji sobi.
Nazadnje mora biti delo – zato da je zajeto s pojmom „priobčitev javnosti“ v smislu člena 3(1) Direktive 2001/29 – posredovano tudi novi javnosti, to je javnosti, ki je imetniki varovanih del niso upoštevali, ko so dovolili njihovo uporabo za priobčitev začetni javnosti. Tako kot stranke v hotelu pa pacienti v zdravilišču pomenijo tako novo javnost. Zdravilišče je namreč subjekt, ki ob popolnem zavedanju posledic svojega ravnanja pacientom omogoča dostop do varovanih del. Brez tega ravnanja ti pacienti načeloma ne bi mogli spremljati oddajanega dela.
(Glej točke 25, od 27 do 29, 31, 32, 41 in točko 1 izreka.)
Člen 3(1) Direktive 2001/29 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi je treba razlagati tako, da se kolektivna organizacija nanj ne more sklicevati v sporu med posamezniki, da bi preprečila uporabo ureditve države članice, ki je v nasprotju s to določbo. Nacionalno sodišče, ki odloča o takem sporu, pa mora navedeno ureditev razlagati, če je to mogoče, ob upoštevanju besedila in namena te določbe, da bi prišlo do rešitve, ki je v skladu z njenim ciljem.
Vendar je obveznost nacionalnega sodišča, da se pri razlagi in uporabi upoštevnih pravil nacionalnega prava sklicuje na vsebino direktive, omejena s splošnimi pravnimi načeli in ne more biti podlaga za razlago nacionalnega prava contra legem.
(Glej točki 45 in 48 ter točko 2 izreka.)
Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 50.)
Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 56.)
Člen 17, točka 11, Direktive 2006/123 o storitvah na notranjem trgu je treba razlagati tako, da storitev, ki jo kolektivna organizacija za upravljanje avtorskih pravic opravi za uporabnika varovanih del, izključuje iz področja uporabe člena 16 te direktive.
Člen 16 Direktive 2006/123 je torej treba razlagati tako, da ne nasprotuje ureditvi države članice, s katero je kolektivno upravljanje avtorskih pravic na nekaterih varovanih delih na njenem ozemlju prepuščeno le eni kolektivni organizaciji in je tako uporabniku takih del preprečena uporaba storitev kolektivne organizacije iz druge države članice.
(Glej točki 65 in 66 ter točko 3 izreka.)
Ureditev države članice, s katero je kolektivno upravljanje avtorskih pravic na nekaterih varovanih delih na njenem ozemlju prepuščeno le eni kolektivni organizaciji in je tako uporabniku takih del preprečena uporaba storitev kolektivne organizacije iz druge države članice s tem, da je v praksi preprečeno opravljanje take storitve, pomeni omejitev svobode opravljanja storitev. Tako omejitev je mogoče utemeljiti samo, če ustreza nujnim razlogom v splošnem interesu, če je primerna za uresničitev svojega cilja, ki je v splošnem interesu, in če ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za njegovo doseganje.
Glede tega je varstvo pravic intelektualne lastnine tak nujni razlog v splošnem interesu. Poleg tega je treba šteti, da je ureditev, s katero se za upravljanje avtorskih pravic na kategoriji varovanih del na ozemlju zadevne države članice podeljuje monopol kolektivni organizaciji, primerna za varstvo pravic intelektualne lastnine, ker lahko omogoča učinkovito upravljanje teh pravic in učinkovit nadzor nad njihovim spoštovanjem na tem ozemlju.
V zvezi s priobčitvijo del javnosti pa ni razvidno, da bi, kot je trenutno določeno v pravu Unije, obstajala druga metoda, s katero bi bilo mogoče doseči enako raven varstva avtorskih pravic kot z metodo, ki temelji na ozemeljskem varstvu teh pravic in torej tudi njihovem ozemeljskem nadzoru, v okviru, v katerega spada zadevna ureditev. V teh okoliščinah ni mogoče ugotoviti, da ta ureditev, ki uporabniku varovanih del preprečuje uporabo storitev kolektivne organizacije iz druge države članice, prekoračuje to, kar je potrebno za dosego cilja varstva avtorskih pravic.
Člen 56 PDEU je treba torej razlagati tako, da ne nasprotuje taki ureditvi.
(Glej točke od 69 do 72, 76, 78 in 79 ter točko 3 izreka.)
Zgolj to, da se s podelitvijo izključnih pravic v smislu člena 106(1) PDEU ustvari prevladujoč položaj, ni neskladno s členom 102 PDEU. Država članica krši prepoved, ki jo določata ti določbi, le če začne zadevno podjetje zaradi samega izvrševanja izključnih pravic, ki so mu bile podeljene, zlorabljati svoj prevladujoči položaj ali če bi zaradi teh pravic lahko nastal položaj, v katerem bi to podjetje izvajalo tako zlorabo.
(Glej točko 83.)
Člen 102 PDEU je treba razlagati tako, da ne nasprotuje ureditvi države članice, s katero je kolektivno upravljanje avtorskih pravic na nekaterih varovanih delih na njenem ozemlju prepuščeno le eni kolektivni organizaciji za upravljanje avtorskih pravic in je tako uporabniku takih del preprečena uporaba storitev kolektivne organizacije iz druge države članice.
Zgolj to, da država članica kolektivni organizaciji za upravljanje avtorskih pravic na kategoriji varovanih del podeljuje monopol na ozemlju zadevne države članice, namreč ni v nasprotju s členom 102 PDEU.
Ta člen pa je treba razlagati tako, da to, da prvonavedena kolektivna organizacija za upravljanje avtorskih pravic za svoje storitve vsiljuje tarife, ki so precej višje od tarif v drugih državah članicah, če je bila primerjava ravni tarif narejena na enotni podlagi, ali da uporablja pretirane cene brez razumne povezave z ekonomsko vrednostjo opravljene storitve, pomeni indic za zlorabo prevladujočega položaja. Poleg tega bi bila, če bi bila taka zloraba podana in bi jo bilo mogoče pripisati ureditvi, ki se uporablja za to kolektivno organizacijo, navedena ureditev v nasprotju s členoma 102 PDEU in 106(1) PDEU.
Nacionalno sodišče mora preveriti, ali je tak položaj morda podan v postopku v glavni stvari.
(Glej točke 84 in od 89 do 92 ter točko 3 izreka.)
Zadeva C‑351/12
OSA – Ochranný svaz autorský pro práva k dílům hudebním o.s.
proti
Léčebné lázně Mariánské Lázně a.s.
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Krajský soud v Plzni)
„Direktiva 2001/29/ES — Avtorska in sorodne pravice v informacijski družbi — Pojem ‚priobčitev javnosti‘ — Predvajanje del v sobah zdravilišča — Neposredni učinek določb direktive — Člena 56 PDEU in 102 PDEU — Direktiva 2006/123/ES — Svoboda opravljanja storitev — Konkurenca — Izključna pravica do kolektivnega upravljanja avtorskih pravic“
Povzetek – Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 27. februarja 2014
Približevanje zakonodaj — Avtorska in sorodne pravice — Direktiva 2001/29 — Usklajevanje nekaterih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi — Priobčitev javnosti — Pojem — Namerno oddajanje signala prek televizijskih ali radijskih sprejemnikov v sobah pacientov, ki ga opravlja zdravilišče — Vključitev
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/29, člen 3(1))
Približevanje zakonodaj — Avtorska pravica in sorodne pravice — Direktiva 2001/29 — Usklajevanje nekaterih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi — Člen 3(1) — Možnost uveljavljanja navedene določbe proti posamezniku — Neobstoj — Dolžnosti nacionalnih sodišč — Obveznost skladne razlage — Meje — Spoštovanje splošnih pravnih načel — Razlaga nacionalnega prava contra legem
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/29, člen 3(1))
Vprašanja za predhodno odločanje — Pristojnost Sodišča — Meje — Očitno neupoštevna vprašanja in hipotetična vprašanja, postavljena v kontekstu, ki izključuje koristen odgovor — Vprašanja, ki niso povezana s predmetom spora o glavni stvari
(člen 267 PDEU)
Vprašanja za predhodno odločanje — Pristojnost Sodišča — Meje — Pristojnost nacionalnega sodišča — Nujnost vprašanja za predhodno odločanje in upoštevnost postavljenih vprašanj — Presoja nacionalnega sodišča
(člen 267 PDEU)
Svoboda ustanavljanja — Svoboda opravljanja storitev — Storitve na notranjem trgu — Direktiva 2006/123 — Dodatna odstopanja v zvezi s svobodo opravljanja storitev — Obseg — Storitev, ki jo opravi kolektivna organizacija za upravljanje avtorskih pravic za uporabnika varovanih del — Vključitev — Neuporaba člena 16 navedene direktive
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/123, člena 16 in 17, točka 11)
Svoboda opravljanja storitev — Omejitve — Ureditev države članice, s katero je kolektivno upravljanje avtorskih pravic na nekaterih varovanih delih na njenem ozemlju prepuščeno le eni kolektivni organizaciji — Utemeljitev z razlogi v splošnem interesu — Varstvo pravic intelektualne lastnine — Dopustnost
(člen 56 PDEU)
Konkurenca — Javna podjetja in podjetja s posebnimi ali izključnimi pravicami, ki jih podelijo države članice — Oblikovanje prevladujočega položaja — Neobstoj neskladnosti per se s členom 102 PDEU
(člena 102 PDEU in 106(1) PDEU)
Konkurenca — Prevladujoči položaj — Organizacija za upravljanje avtorskih pravic z zakonskim monopolom — Indici za zlorabo — Uporaba tarif, ki so precej višje od tistih, ki se uporabljajo v drugih državah članicah — Uporaba pretiranih cen brez razumne povezave z opravljeno storitvijo — Preverjanje, ki ga opravi nacionalno sodišče
(člena 102 PDEU in 106(1) PDEU)
Člen 3(1) Direktive 2001/29 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi je treba razlagati tako, da nasprotuje ureditvi države članice, ki izključuje pravico avtorjev do dovoljevanja ali prepovedovanja priobčitve njihovih del, ki jo zdravilišče, ki posluje kot podjetje, opravlja z namernim oddajanjem signala prek televizijskih in radijskih sprejemnikov v sobah pacientov v tej ustanovi. Člen 5(2)(e), (3)(b) in (5) te direktive ne more vplivati na to razlago.
Najprej je treba namreč pojem „priobčitev“ v smislu navedene določbe razlagati tako, da se nanaša na kateri koli prenos varovanih del, ne glede na uporabljeno sredstvo ali tehnološki proces.
Nato je treba opozoriti, da pojem „javnost“, na katerega se sklicuje navedena določba, zajema nedoločeno število morebitnih naslovnikov, pri tem pa mora biti število oseb dovolj veliko. Natančneje, pri zadnjem merilu je treba upoštevati kumulativni učinek dajanja del na voljo potencialnim naslovnikom. Glede tega je zlasti pomembno vprašanje, koliko oseb ima dostop do istega dela sočasno in zaporedno. V zdravilišču pa je lahko hkrati in zaporedno nastanjeno nedoločeno, a dokaj veliko število oseb, ki lahko sprejemajo oddaje v svoji sobi.
Nazadnje mora biti delo – zato da je zajeto s pojmom „priobčitev javnosti“ v smislu člena 3(1) Direktive 2001/29 – posredovano tudi novi javnosti, to je javnosti, ki je imetniki varovanih del niso upoštevali, ko so dovolili njihovo uporabo za priobčitev začetni javnosti. Tako kot stranke v hotelu pa pacienti v zdravilišču pomenijo tako novo javnost. Zdravilišče je namreč subjekt, ki ob popolnem zavedanju posledic svojega ravnanja pacientom omogoča dostop do varovanih del. Brez tega ravnanja ti pacienti načeloma ne bi mogli spremljati oddajanega dela.
(Glej točke 25, od 27 do 29, 31, 32, 41 in točko 1 izreka.)
Člen 3(1) Direktive 2001/29 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi je treba razlagati tako, da se kolektivna organizacija nanj ne more sklicevati v sporu med posamezniki, da bi preprečila uporabo ureditve države članice, ki je v nasprotju s to določbo. Nacionalno sodišče, ki odloča o takem sporu, pa mora navedeno ureditev razlagati, če je to mogoče, ob upoštevanju besedila in namena te določbe, da bi prišlo do rešitve, ki je v skladu z njenim ciljem.
Vendar je obveznost nacionalnega sodišča, da se pri razlagi in uporabi upoštevnih pravil nacionalnega prava sklicuje na vsebino direktive, omejena s splošnimi pravnimi načeli in ne more biti podlaga za razlago nacionalnega prava contra legem.
(Glej točki 45 in 48 ter točko 2 izreka.)
Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 50.)
Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 56.)
Člen 17, točka 11, Direktive 2006/123 o storitvah na notranjem trgu je treba razlagati tako, da storitev, ki jo kolektivna organizacija za upravljanje avtorskih pravic opravi za uporabnika varovanih del, izključuje iz področja uporabe člena 16 te direktive.
Člen 16 Direktive 2006/123 je torej treba razlagati tako, da ne nasprotuje ureditvi države članice, s katero je kolektivno upravljanje avtorskih pravic na nekaterih varovanih delih na njenem ozemlju prepuščeno le eni kolektivni organizaciji in je tako uporabniku takih del preprečena uporaba storitev kolektivne organizacije iz druge države članice.
(Glej točki 65 in 66 ter točko 3 izreka.)
Ureditev države članice, s katero je kolektivno upravljanje avtorskih pravic na nekaterih varovanih delih na njenem ozemlju prepuščeno le eni kolektivni organizaciji in je tako uporabniku takih del preprečena uporaba storitev kolektivne organizacije iz druge države članice s tem, da je v praksi preprečeno opravljanje take storitve, pomeni omejitev svobode opravljanja storitev. Tako omejitev je mogoče utemeljiti samo, če ustreza nujnim razlogom v splošnem interesu, če je primerna za uresničitev svojega cilja, ki je v splošnem interesu, in če ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za njegovo doseganje.
Glede tega je varstvo pravic intelektualne lastnine tak nujni razlog v splošnem interesu. Poleg tega je treba šteti, da je ureditev, s katero se za upravljanje avtorskih pravic na kategoriji varovanih del na ozemlju zadevne države članice podeljuje monopol kolektivni organizaciji, primerna za varstvo pravic intelektualne lastnine, ker lahko omogoča učinkovito upravljanje teh pravic in učinkovit nadzor nad njihovim spoštovanjem na tem ozemlju.
V zvezi s priobčitvijo del javnosti pa ni razvidno, da bi, kot je trenutno določeno v pravu Unije, obstajala druga metoda, s katero bi bilo mogoče doseči enako raven varstva avtorskih pravic kot z metodo, ki temelji na ozemeljskem varstvu teh pravic in torej tudi njihovem ozemeljskem nadzoru, v okviru, v katerega spada zadevna ureditev. V teh okoliščinah ni mogoče ugotoviti, da ta ureditev, ki uporabniku varovanih del preprečuje uporabo storitev kolektivne organizacije iz druge države članice, prekoračuje to, kar je potrebno za dosego cilja varstva avtorskih pravic.
Člen 56 PDEU je treba torej razlagati tako, da ne nasprotuje taki ureditvi.
(Glej točke od 69 do 72, 76, 78 in 79 ter točko 3 izreka.)
Zgolj to, da se s podelitvijo izključnih pravic v smislu člena 106(1) PDEU ustvari prevladujoč položaj, ni neskladno s členom 102 PDEU. Država članica krši prepoved, ki jo določata ti določbi, le če začne zadevno podjetje zaradi samega izvrševanja izključnih pravic, ki so mu bile podeljene, zlorabljati svoj prevladujoči položaj ali če bi zaradi teh pravic lahko nastal položaj, v katerem bi to podjetje izvajalo tako zlorabo.
(Glej točko 83.)
Člen 102 PDEU je treba razlagati tako, da ne nasprotuje ureditvi države članice, s katero je kolektivno upravljanje avtorskih pravic na nekaterih varovanih delih na njenem ozemlju prepuščeno le eni kolektivni organizaciji za upravljanje avtorskih pravic in je tako uporabniku takih del preprečena uporaba storitev kolektivne organizacije iz druge države članice.
Zgolj to, da država članica kolektivni organizaciji za upravljanje avtorskih pravic na kategoriji varovanih del podeljuje monopol na ozemlju zadevne države članice, namreč ni v nasprotju s členom 102 PDEU.
Ta člen pa je treba razlagati tako, da to, da prvonavedena kolektivna organizacija za upravljanje avtorskih pravic za svoje storitve vsiljuje tarife, ki so precej višje od tarif v drugih državah članicah, če je bila primerjava ravni tarif narejena na enotni podlagi, ali da uporablja pretirane cene brez razumne povezave z ekonomsko vrednostjo opravljene storitve, pomeni indic za zlorabo prevladujočega položaja. Poleg tega bi bila, če bi bila taka zloraba podana in bi jo bilo mogoče pripisati ureditvi, ki se uporablja za to kolektivno organizacijo, navedena ureditev v nasprotju s členoma 102 PDEU in 106(1) PDEU.
Nacionalno sodišče mora preveriti, ali je tak položaj morda podan v postopku v glavni stvari.
(Glej točke 84 in od 89 do 92 ter točko 3 izreka.)