Zadeva C‑274/12 P

Telefónica SA

proti

Evropski komisiji

„Pritožba — Ničnostna tožba — Člen 263, četrti odstavek, PDEU — Pravica do pravnega sredstva — Procesno upravičenje — Fizične ali pravne osebe — Akt, ki se nanje posamično nanaša — Predpis, ki ne potrebuje izvedbenih ukrepov — Odločba o razglasitvi sheme državnih pomoči za nezdružljivo s skupnim trgom — Pravica do učinkovitega sodnega varstva“

Povzetek – Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 19. decembra 2013

  1. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Predpisi, ki se nanašajo ali ne na izvedbene ukrepe – Pojem – Pravna sredstva, ki so na voljo zoper te akte – Pogoji za vložitev ugovora nezakonitosti ali predloga za sprejetje predhodne odločbe glede veljavnosti

    (člen 19, PEU, členi 263, četrti odstavek, 267, 277 in 288, četrti odstavek, PDEU)

  2. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Predpisi, ki se nanašajo na izvedbene ukrepe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Pojem – Odločba Komisije, s katero je bila sektorska shema pomoči razglašena za nezdružljivo s skupnim trgom – Nedopustnost tožbe, vložene pri sodišču Unije – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Obveznost uporabe nacionalnih pravnih sredstev za izpodbijanje teh ukrepov

    (člen 19, PEU, členi 263, četrti odstavek, 267 in 288, četrti odstavek, PDEU)

  3. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Posamično nanašanje splošnega akta – Pogoji – Odločba Komisije o prepovedi sektorske sheme pomoči – Nezadostnost edinega merila pripadnosti podjetja zadevnemu sektorju, da bi se taka odločba posamično nanašala nanj

    (člen 263, četrti odstavek, PDEU)

  4. Temeljne pravice – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Nadzor zakonitosti aktov Unije – Pravila za izvajanje – Varstvo te pravice s strani sodišča Unije ali s strani nacionalnih sodišč glede na pravno naravo izpodbijanega akta – Možnost vložitve ničnostne tožbe ali predloga za sprejetje predhodne odločbe glede veljavnosti

    (člen 19, PEU, členi 263, četrti odstavek, 267 in 277, PDEU)

  1.  Pojem predpisov, ki ne potrebujejo izvedbenih ukrepov v smislu člena 263, četrti odstavek, zadnji del stavka, PDEU, je treba razlagati glede na cilj te določbe, ki je, kot je razvidno iz ozadja njenega nastanka, v preprečevanju tega, da bi moral posameznik kršiti pravo, da bi lahko imel dostop do sodišča. Če ima predpis neposredne učinke na pravni položaj fizične ali pravne osebe, ne da bi potreboval izvedbene ukrepe, bi bila lahko ta oseba prikrajšana za učinkovito sodno varstvo, če pred sodiščem Unije ne bi imela neposrednega pravnega sredstva za izpodbijanje zakonitosti tega predpisa.

    V zvezi s tem je treba pojasniti, prvič, da če predpis potrebuje izvedbene ukrepe, je zagotovljen sodni nadzor spoštovanja pravnega reda Unije ne glede na to, ali navedeni ukrepi izhajajo iz Unije ali iz držav članic. Fizične ali pravne osebe, ki zaradi pogojev za dopustnost iz člena 263, četrti odstavek, PDEU ne morejo pri sodišču Unije neposredno izpodbijati predpisa Unije, so pred uporabo takega akta zaščitene tako, da lahko izpodbijajo izvedbene ukrepe, ki jih ta akt zajema. Če so za izvajanje navedenih aktov pristojne institucije, organi ali subjekti Unije, lahko fizične ali pravne osebe pri sodiščih Unije zoper izvedbene akte vložijo direktno tožbo pod pogoji iz člena 263, četrti odstavek, PDEU in se na podlagi člena 277 PDEU v utemeljitev te tožbe sklicujejo na nezakonitost zadevnega osnovnega akta. Če so za to izvajanje pristojne države članice, se lahko te osebe pred nacionalnimi sodišči sklicujejo na neveljavnost zadevnega osnovnega akta in dosežejo, da ta sodišča na podlagi člena 267 PDEU Sodišču predložijo vprašanja za predhodno odločanje.

    Drugič, za presojo vprašanja, ali predpis potrebuje izvedbene ukrepe, se je treba navezati na položaj osebe, ki se sklicuje na pravico do tožbe na podlagi člena 263, četrti odstavek, zadnji del stavka, PDEU. Vprašanje, ali zadevni akt potrebuje izvedbene ukrepe v razmerju do drugih posameznikov, torej ni upoštevno.

    Tretjič, za preizkus, ali izpodbijani akt potrebuje izvedbene ukrepe, se je treba omejiti izključno na predmet tožbe, in če tožeča stranka predlaga le razglasitev ničnosti dela akta, je treba, glede na okoliščine primera, upoštevati le izvedbene ukrepe, ki jih ta del akta morebiti potrebuje.

    (Glej točke od 27 do 31 in od 56 do 58.)

  2.  Odločba Komisije, v kateri je razglašena delna nezdružljivost zadevne sheme s skupnim trgom, se nanaša na izvedbene ukrepe, ki jih je lahko izpodbijati pred nacionalnimi sodišči, ker je naslovljena le na zadevno državo članico in ne opredeljuje posebnih posledic, ki jih ima za vsakega od davčnih zavezancev, posledic, ki se bodo uresničile v izpodbojnih upravnih aktih. Iz tega sledi, da lahko podjetje, na katerega se nanaša taka odločba in ki zaradi pogojev za dopustnost iz člena 263, četrti odstavek, PDEU ne more neposredno izpodbijati sporne odločbe pred sodiščem Unije, neveljavnost te odločbe uveljavlja pred nacionalnimi sodišči in jih privede do tega, da na podlagi člena 267 PDEU na Sodišče naslovijo vprašanja za predhodno odločanje, zlasti če pri teh sodiščih izpodbija upravni akt, s katerim ji je bilo zavrnjeno upravičenje do amortizacije, povezane z zadevno shemo.

    (Glej točke od 34 do 36, 58 in 59.)

  3.  Osebe, ki niso naslovniki odločbe, bi lahko trdile, da jih odločba posamično zadeva v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU le, če ta odločba nanje vpliva zaradi svojih posebnih značilnosti ali zato, ker jih posamično opredeljuje glede na vse druge osebe in jih zato posamično opredeli na enak način, kot bi posamično opredelila naslovnika odločbe.Vendar možnost, da se bolj ali manj natančno opredeli število ali celo identiteta pravnih subjektov, za katere se ukrep uporablja, nikakor ne pomeni, da jih je treba obravnavati, kot da jih ta ukrep zadeva posamično, če se ta uporaba izvaja na podlagi pravno ali dejansko objektivne situacije, ki je določena v spornem aktu. V teh okoliščinah podjetje praviloma ne more izpodbijati odločbe Komisije, ki prepoveduje shemo pomoči, če ga ta odločba zadeva samo zaradi njegove pripadnosti zadevnemu sektorju in statusa morebitnega upravičenca do navedene sheme.

    (Glej točke 46, 47 in 49.)

  4.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točke 56, 57 in 59.)


Zadeva C‑274/12 P

Telefónica SA

proti

Evropski komisiji

„Pritožba — Ničnostna tožba — Člen 263, četrti odstavek, PDEU — Pravica do pravnega sredstva — Procesno upravičenje — Fizične ali pravne osebe — Akt, ki se nanje posamično nanaša — Predpis, ki ne potrebuje izvedbenih ukrepov — Odločba o razglasitvi sheme državnih pomoči za nezdružljivo s skupnim trgom — Pravica do učinkovitega sodnega varstva“

Povzetek – Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 19. decembra 2013

  1. Ničnostna tožba — Fizične ali pravne osebe — Predpisi, ki se nanašajo ali ne na izvedbene ukrepe — Pojem — Pravna sredstva, ki so na voljo zoper te akte — Pogoji za vložitev ugovora nezakonitosti ali predloga za sprejetje predhodne odločbe glede veljavnosti

    (člen 19, PEU, členi 263, četrti odstavek, 267, 277 in 288, četrti odstavek, PDEU)

  2. Ničnostna tožba — Fizične ali pravne osebe — Predpisi, ki se nanašajo na izvedbene ukrepe — Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo — Pojem — Odločba Komisije, s katero je bila sektorska shema pomoči razglašena za nezdružljivo s skupnim trgom — Nedopustnost tožbe, vložene pri sodišču Unije — Pravica do učinkovitega sodnega varstva — Obveznost uporabe nacionalnih pravnih sredstev za izpodbijanje teh ukrepov

    (člen 19, PEU, členi 263, četrti odstavek, 267 in 288, četrti odstavek, PDEU)

  3. Ničnostna tožba — Fizične ali pravne osebe — Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo — Posamično nanašanje splošnega akta — Pogoji — Odločba Komisije o prepovedi sektorske sheme pomoči — Nezadostnost edinega merila pripadnosti podjetja zadevnemu sektorju, da bi se taka odločba posamično nanašala nanj

    (člen 263, četrti odstavek, PDEU)

  4. Temeljne pravice — Pravica do učinkovitega sodnega varstva — Nadzor zakonitosti aktov Unije — Pravila za izvajanje — Varstvo te pravice s strani sodišča Unije ali s strani nacionalnih sodišč glede na pravno naravo izpodbijanega akta — Možnost vložitve ničnostne tožbe ali predloga za sprejetje predhodne odločbe glede veljavnosti

    (člen 19, PEU, členi 263, četrti odstavek, 267 in 277, PDEU)

  1.  Pojem predpisov, ki ne potrebujejo izvedbenih ukrepov v smislu člena 263, četrti odstavek, zadnji del stavka, PDEU, je treba razlagati glede na cilj te določbe, ki je, kot je razvidno iz ozadja njenega nastanka, v preprečevanju tega, da bi moral posameznik kršiti pravo, da bi lahko imel dostop do sodišča. Če ima predpis neposredne učinke na pravni položaj fizične ali pravne osebe, ne da bi potreboval izvedbene ukrepe, bi bila lahko ta oseba prikrajšana za učinkovito sodno varstvo, če pred sodiščem Unije ne bi imela neposrednega pravnega sredstva za izpodbijanje zakonitosti tega predpisa.

    V zvezi s tem je treba pojasniti, prvič, da če predpis potrebuje izvedbene ukrepe, je zagotovljen sodni nadzor spoštovanja pravnega reda Unije ne glede na to, ali navedeni ukrepi izhajajo iz Unije ali iz držav članic. Fizične ali pravne osebe, ki zaradi pogojev za dopustnost iz člena 263, četrti odstavek, PDEU ne morejo pri sodišču Unije neposredno izpodbijati predpisa Unije, so pred uporabo takega akta zaščitene tako, da lahko izpodbijajo izvedbene ukrepe, ki jih ta akt zajema. Če so za izvajanje navedenih aktov pristojne institucije, organi ali subjekti Unije, lahko fizične ali pravne osebe pri sodiščih Unije zoper izvedbene akte vložijo direktno tožbo pod pogoji iz člena 263, četrti odstavek, PDEU in se na podlagi člena 277 PDEU v utemeljitev te tožbe sklicujejo na nezakonitost zadevnega osnovnega akta. Če so za to izvajanje pristojne države članice, se lahko te osebe pred nacionalnimi sodišči sklicujejo na neveljavnost zadevnega osnovnega akta in dosežejo, da ta sodišča na podlagi člena 267 PDEU Sodišču predložijo vprašanja za predhodno odločanje.

    Drugič, za presojo vprašanja, ali predpis potrebuje izvedbene ukrepe, se je treba navezati na položaj osebe, ki se sklicuje na pravico do tožbe na podlagi člena 263, četrti odstavek, zadnji del stavka, PDEU. Vprašanje, ali zadevni akt potrebuje izvedbene ukrepe v razmerju do drugih posameznikov, torej ni upoštevno.

    Tretjič, za preizkus, ali izpodbijani akt potrebuje izvedbene ukrepe, se je treba omejiti izključno na predmet tožbe, in če tožeča stranka predlaga le razglasitev ničnosti dela akta, je treba, glede na okoliščine primera, upoštevati le izvedbene ukrepe, ki jih ta del akta morebiti potrebuje.

    (Glej točke od 27 do 31 in od 56 do 58.)

  2.  Odločba Komisije, v kateri je razglašena delna nezdružljivost zadevne sheme s skupnim trgom, se nanaša na izvedbene ukrepe, ki jih je lahko izpodbijati pred nacionalnimi sodišči, ker je naslovljena le na zadevno državo članico in ne opredeljuje posebnih posledic, ki jih ima za vsakega od davčnih zavezancev, posledic, ki se bodo uresničile v izpodbojnih upravnih aktih. Iz tega sledi, da lahko podjetje, na katerega se nanaša taka odločba in ki zaradi pogojev za dopustnost iz člena 263, četrti odstavek, PDEU ne more neposredno izpodbijati sporne odločbe pred sodiščem Unije, neveljavnost te odločbe uveljavlja pred nacionalnimi sodišči in jih privede do tega, da na podlagi člena 267 PDEU na Sodišče naslovijo vprašanja za predhodno odločanje, zlasti če pri teh sodiščih izpodbija upravni akt, s katerim ji je bilo zavrnjeno upravičenje do amortizacije, povezane z zadevno shemo.

    (Glej točke od 34 do 36, 58 in 59.)

  3.  Osebe, ki niso naslovniki odločbe, bi lahko trdile, da jih odločba posamično zadeva v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU le, če ta odločba nanje vpliva zaradi svojih posebnih značilnosti ali zato, ker jih posamično opredeljuje glede na vse druge osebe in jih zato posamično opredeli na enak način, kot bi posamično opredelila naslovnika odločbe.Vendar možnost, da se bolj ali manj natančno opredeli število ali celo identiteta pravnih subjektov, za katere se ukrep uporablja, nikakor ne pomeni, da jih je treba obravnavati, kot da jih ta ukrep zadeva posamično, če se ta uporaba izvaja na podlagi pravno ali dejansko objektivne situacije, ki je določena v spornem aktu. V teh okoliščinah podjetje praviloma ne more izpodbijati odločbe Komisije, ki prepoveduje shemo pomoči, če ga ta odločba zadeva samo zaradi njegove pripadnosti zadevnemu sektorju in statusa morebitnega upravičenca do navedene sheme.

    (Glej točke 46, 47 in 49.)

  4.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točke 56, 57 in 59.)