Zadeva C-233/12

Simone Gardella

proti

Istituto nazionale della previdenza sociale (INPS)

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale di La Spezia)

„Prenos pokojninskih pravic, pridobljenih v državi članici — Člena 45 PDEU in 48 PDEU — Nacionalna zakonodaja, ki ne določa pravice do prenosa kapitalizirane vrednosti pokojninskih prispevkov, plačanih nacionalni socialnovarstveni ustanovi, na mednarodno organizacijo s sedežem v drugi državi članici — Pravilo seštevanja“

Povzetek – Sodba Sodišča (peti senat) z dne 4. julija 2013

1. Prosto gibanje oseb – Delavci – Pojem – Državljan države članice, zaposlen pri mednarodni organizaciji – Vključitev

   (člen 45 PDEU)

2. Socialna varnost – Delavci migranti – Pokojninsko zavarovanje – Državljan države članice, zaposlen pri mednarodni organizaciji – Pokojninske pravice, pridobljene pred zaposlitvijo pri mednarodni organizaciji – Prenos v sistem mednarodne organizacije – Nacionalna zakonodaja, ki ne dopušča prenosa – Dopustnost – Zahteva – Seštevanje zavarovalne ali delovne dobe – Upoštevanje delovne dobe, dosežene v mednarodni organizaciji

   (člena 45 PDEU in 48 PDEU)

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 26 in 27.)

2.  Člena 45 PDEU in 48 PDEU je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta ureditvi države članice, ki svojim državljanom, ki so zaposleni pri mednarodni organizaciji s sedežem na ozemlju druge države članice, ne omogoča prenosa kapitalizirane vrednosti pokojninskih pravic, ki so jih pridobili prej na ozemlju svoje države članice, v pokojninsko shemo te organizacije ob neobstoju sporazuma med to državo članico in navedeno mednarodno organizacijo, ki bi omogočal možnost takega prenosa.

   Če pa mehanizma prenosa kapitalizirane vrednosti pokojninskih pravic, pridobljenih prej v državi članici, v pokojninsko shemo novega delodajalca v drugi državi članici ni mogoče uporabiti, je treba člen 45 PDEU razlagati tako, da nasprotuje ureditvi države članice, ki za pridobitev pravice do starostne pokojnine ne omogoča upoštevanja dobe zaposlitve, ki jo je državljan Evropske unije dopolnil pri mednarodni organizaciji s sedežem na ozemlju druge države članice.

   Zaradi take ureditve za osebe, ki so uresničile pravico do prostega gibanja in katerih delovna ali zavarovalna doba ne dosega minimalne dobe, določene z nacionalno zakonodajo za pridobitev pravice do pokojnine, namreč obstaja nevarnost, da izgubijo možnost prejemanja starostne pokojnine, do katere bi imele pravico, če ne bi sprejele zaposlitve v drugi državi članici pri mednarodni organizaciji. Taka ureditev zato lahko ovira uresničevanje pravice do prostega gibanja.

   (Glej točki 46 in 49 ter izrek.)

Zadeva C-233/12

Simone Gardella

proti

Istituto nazionale della previdenza sociale (INPS)

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale di La Spezia)

„Prenos pokojninskih pravic, pridobljenih v državi članici — Člena 45 PDEU in 48 PDEU — Nacionalna zakonodaja, ki ne določa pravice do prenosa kapitalizirane vrednosti pokojninskih prispevkov, plačanih nacionalni socialnovarstveni ustanovi, na mednarodno organizacijo s sedežem v drugi državi članici — Pravilo seštevanja“

Povzetek – Sodba Sodišča (peti senat) z dne 4. julija 2013

1. Prosto gibanje oseb — Delavci — Pojem — Državljan države članice, zaposlen pri mednarodni organizaciji — Vključitev

   (člen 45 PDEU)

2. Socialna varnost — Delavci migranti — Pokojninsko zavarovanje — Državljan države članice, zaposlen pri mednarodni organizaciji — Pokojninske pravice, pridobljene pred zaposlitvijo pri mednarodni organizaciji — Prenos v sistem mednarodne organizacije — Nacionalna zakonodaja, ki ne dopušča prenosa — Dopustnost — Zahteva — Seštevanje zavarovalne ali delovne dobe — Upoštevanje delovne dobe, dosežene v mednarodni organizaciji

   (člena 45 PDEU in 48 PDEU)

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 26 in 27.)

2.  Člena 45 PDEU in 48 PDEU je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta ureditvi države članice, ki svojim državljanom, ki so zaposleni pri mednarodni organizaciji s sedežem na ozemlju druge države članice, ne omogoča prenosa kapitalizirane vrednosti pokojninskih pravic, ki so jih pridobili prej na ozemlju svoje države članice, v pokojninsko shemo te organizacije ob neobstoju sporazuma med to državo članico in navedeno mednarodno organizacijo, ki bi omogočal možnost takega prenosa.

   Če pa mehanizma prenosa kapitalizirane vrednosti pokojninskih pravic, pridobljenih prej v državi članici, v pokojninsko shemo novega delodajalca v drugi državi članici ni mogoče uporabiti, je treba člen 45 PDEU razlagati tako, da nasprotuje ureditvi države članice, ki za pridobitev pravice do starostne pokojnine ne omogoča upoštevanja dobe zaposlitve, ki jo je državljan Evropske unije dopolnil pri mednarodni organizaciji s sedežem na ozemlju druge države članice.

   Zaradi take ureditve za osebe, ki so uresničile pravico do prostega gibanja in katerih delovna ali zavarovalna doba ne dosega minimalne dobe, določene z nacionalno zakonodajo za pridobitev pravice do pokojnine, namreč obstaja nevarnost, da izgubijo možnost prejemanja starostne pokojnine, do katere bi imele pravico, če ne bi sprejele zaposlitve v drugi državi članici pri mednarodni organizaciji. Taka ureditev zato lahko ovira uresničevanje pravice do prostega gibanja.

   (Glej točki 46 in 49 ter izrek.)