—

za estonsko vlado M. Linntam, agentka,

—

za grško vlado I. Bakopoulos in O. Souropani, agenta,

—

za švedsko vlado U. Persson, agentka,

—

za Evropsko komisijo J. Hottiaux, agentka, skupaj s C. Ginterjem, odvetnikom,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 13(1)(h) Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 (UL L 102, str. 1).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med A. Karuse AS (v nadaljevanju: Karuse) in Politsei- ja Piirivalveamet zaradi odločbe policista, da se za vozilo te družbe, katerega tahograf ni bil v skladu z zakonom, odredi izredni tehnični pregled.

3

Uredba Sveta (EGS) št. 3821/85 z dne 20. decembra 1985 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 7, zvezek 1, str. 227), kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 561/2006 (v nadaljevanju: Uredba št. 3821/85), v členu 3(1) in (2) določa:

„1.   Tahograf (nadzorna naprava) se vgradi in uporablja v vozilih, ki so registrirana v državi članici in se uporabljajo za prevoz oseb ali blaga po cesti, razen v vozilih iz člena 3 Uredbe (ES) št. 561/2006. […]

2.   Države članice lahko vozila, ki so navedena v členu 13(1) in (3) Uredbe (ES) št. 561/2006, izvzamejo iz uporabe te uredbe.“

4

V uvodni izjavi 17 Uredbe št. 561/2006 je navedeno:

„Cilj te uredbe je izboljšati socialne razmere za zaposlene, ki jih zajema ta uredba, kakor tudi izboljšati splošno varnost v cestnem prometu. […]“

5

Člen 1 Uredbe št. 561/2006 določa:

„Ta uredba določa pravila o času vožnje, odmorih in času počitka za voznike, ki opravljajo prevoz blaga in potnikov po cesti, za uskladitev pogojev konkurence med vrstami prevoza v notranjem prometu, zlasti glede na cestni sektor, ter za izboljšanje pogojev dela in varnosti v cestnem prometu. Cilj določb te uredbe je tudi pospeševati boljše spremljanje in prakso izvrševanja držav članic ter boljšo delovno prakso v sektorju cestnega prevoza.“

6

V členih od 5 do 9 te uredbe so navedena pravila glede posadke vozil, ki opravljajo prevoz, časa vožnje, odmorov in časa počitka.

7

Člen 13(1) navedene uredbe določa:

„Če to ne posega v cilje iz člena 1, lahko vsaka država članica na svojem ozemlju ali s soglasjem zadevnih držav na ozemlju drugih držav članic odobri izjeme od členov 5 do 9 in dovoli te izjeme, če so izpolnjeni posamezni pogoji, ki se uporabljajo za prevoz:

[…]

[…]“

8

Zakon o cestnem prometu z dne 14. decembra 2000 (RT I 2001, 3, 6) v različici, ki se uporabi za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: LS), v členu 203 določa:

„Posebne zahteve o delovnem času in času počitka voznikov

[…]

[…]

[…]“

9

Člen 204 LS določa:

„Uporaba tahografa

[…]

10

Člen 71 LS, naslovljen „Vozila posebne službe“, določa:

[…]

[…]

11

Člen 10 zakona o cestah (Teeseadus) z dne 17. februarja 1999 (RT I 1999, 26, 377, v nadaljevanju: TeeS), naslovljen „Stanje cest“, določa:

12

Člen 14 TeeS, ki se nanaša na naloge gradnje in vzdrževanja cest, določa:

13

Člen 17(3) TeeS, ki se nanaša na načrtovanje, gradnjo, popravilo in vzdrževanje cest, določa:

14

19. avgusta 2009 je policist Lõuna Prefektuur pri nadzoru javne ceste ustavil kamion družbe Karuse, ki je prevažal gramoz do gradbišča, kjer so se opravljala cestna dela. Vozilo je bilo ustavljeno približno 42 kilometrov od sedeža navedene družbe in približno 10 kilometrov od delovišča.

15

Ta policist je po eni strani vozniku naložil globo v znesku 900 estonskih kron (EEK) zaradi vožnje vozila brez tahografa, ki bi omogočal nadzor nad spoštovanjem časa vožnje in počitka voznikov v skladu z zahtevami iz LS. Po drugi strani je iz tega razloga zahteval, naj se na vozilu opravi izredni tehnični pregled.

16

Iz potrdila o registraciji kamiona je razvidno, da gre za triosni kamion prekucnik s skupno maso 25,5 tone. V tem potrdilu polje, predvideno za opombe, vsebuje vnos „vzdrževalno vozilo“.

17

Družba Karuse je pri Tartu Halduskohus (upravno sodišče v Tartuju) vložila tožbo zoper odločbo policista, s katero je bil odrejen izredni tehnični pregled. Glede tega je zlasti zatrjevala, da je bilo zadevno vozilo vzdrževalno vozilo, kar je razvidno iz potrdila o registraciji, in da je bilo to vozilo, ko je bil nad njim opravljen nadzor, namenjeno na delovišče, kamor je prevažalo gramoz za izvedbo vzdrževalnih del na cesti. Zato naj bi za to vozilo veljalo odstopanje od obveznosti uporabe tahografa, ki je določena v členu 203(8), točka 8, LS.

18

Ta tožba je bila s sodbo z dne 9. decembra 2009 zavrnjena, ker naj vnos „vzdrževalno vozilo“ v potrdilu o registraciji temu vozilu ne bi podeljeval samodejno tega statusa in zato pomenil oprostitve obveznosti uporabe tahografa. Tartu halduskohus je menilo tudi, da zadevnih del ni bilo mogoče šteti za vzdrževalna dela na cesti v smislu člena 14 TeeS, v okviru katerih so vozila, namenjena zanje, oproščena uporabe tahografa.

19

Družba Karuse je 5. januarja 2010 zoper to sodbo vložila pritožbo pri Tartu ringkonnakohus (pritožbeno sodišče v Tartuju).

20

Zatrjuje, da vzdrževanje cest predpostavlja uporabo nekaterih materialov in potrebnih tehnologij, ki se prevažajo do delovišča z istim prevoznim sredstvom, kot se uporablja pri vzdrževalnih delih. V obravnavani zadevi naj bi se zadevno vozilo uporabljalo za nasutje gramoza po javni cesti, na kateri so se izvajala vzdrževalna dela, za kar je bil prav tako zadolžen voznik tega vozila. Zato meni, da je treba prevoz materiala za cestna dela obravnavati kot del vzdrževanja cest.

21

Lõuna Politseiprefektuur nasprotno predlaga, naj se potrdi odločitev, ki jo je sprejelo Tartu halduskohus.

22

Tartu ringkonnakohus v predložitveni odločbi zlasti opozarja, da je Republika Estonija izjemo iz člena 13(1)(h) Uredbe št. 561/2006 prenesla skoraj dobesedno in da je treba zato pri presoji pojma „vozila, ki se uporabljajo za vzdrževanje cest“ iz člena 203(8), točka 8, LS upoštevati pravila o uporabi prava Unije.

23

Glede tega predložitveno sodišče pojasnjuje, da razen sodb z dne 25. junija 1992 v zadevi British Gas (C-116/91, Recueil, str. I-4071), ki se nanaša na razlago pojma „vozila, ki se uporabljajo za preskrbo s plinom“, in z dne 21. marca 1996 v zadevi Mrozek in Jäger (C-335/94, Recueil, str. I-1573), ki se nanaša na razlago pojma „vozila za odstranjevanje odpadkov“, ni sodne prakse Sodišča, na podlagi katere bi bilo mogoče v okoliščinah obravnavane zadeve pojem „vozila, ki se uporabljajo za vzdrževanje cest“ v smislu člena 13(1)(h) Uredbe št. 561/2006 razlagati nedvoumno.

24

V teh okoliščinah je Tartu ringkonnakohus prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je treba formulacijo „za vzdrževanje cest“, uporabljeno pri opredelitvi izjeme, ki je dovoljena s členom 13(1)(h) [Uredbe št. 561/2006], razlagati tako, da zajema kamion prekucnik s skupno maso 25,5 tone, ki po javni cesti prevaža gramoz iz peskokopa na kraj, kjer se popravlja in vzdržuje cesta?“

25

Predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba pojem „vozila, ki se uporabljajo za vzdrževanje cest“ iz člena 13(1)(h) Uredbe št. 561/2006, v katerih uporaba tahografa ni obvezna, razlagati tako, da zajema vozilo, ki prevaža gramoz s kraja nakladanja na kraj vzdrževalnih del na cesti.

26

Najprej je treba opozoriti, da določbe člena 13(1)(h) Uredbe št. 561/2006 v bistvu povzemajo določbe člena 4, točka 6, Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 1, str. 319).

27

Ker pa Uredba št. 561/2006 ne vsebuje bistvenih sprememb glede pogojev, ki veljajo za izjeme iz člena 4, točka 6, Uredbe št. 3820/85, in ker so želeni cilji navedenih uredb enaki, je treba izhajati iz razlage, ki jo je glede izjem iz zadnje navedene določbe Sodišče podalo v zgoraj navedenih sodbah British Gas ter Mrozek in Jäger.

28

Sodišče je v navedenih sodbah razsodilo, ker navedena določba Uredbe št. 3820/85 našteva nekatere kategorije vozil, ki so izključena iz področja uporabe te uredbe, in tako pomeni izjemo od splošne ureditve, njena razlaga ne sme biti takšna, da bi njeni učinki presegali tisto, kar je nujno za zagotovitev varstva interesov, ki ga želi zagotoviti. Poleg tega je treba obseg izjem, ki so določene v njej, opredeliti ob upoštevanju ciljev zadevne ureditve (glej zgoraj navedeni sodbi British Gas, točka 12, in Mrozek in Jäger, točka 9, ter sodbo z dne 21. marca 1996 v zadevi Goupil, C-39/95, Recueil, str. I-1601, točka 8). Sodišče je enako razsodilo glede izjem iz členov 13(1)(d) in 3(h) Uredbe št. 561/2006 (sodbe z dne 17. marca 2005 v zadevi Raemdonck in Raemdonck-Janssens, C-128/04, ZOdl., str. I-2445, točka 19; z dne 28. julija 2011 v zadevi Seeger, C-554/09, ZOdl., str. I-7131, točka 33, in z dne 3. oktobra 2013 v zadevi Lundberg, C‑317/12, točka 20).

29

Glede tega je treba opozoriti, da je cilj Uredbe št. 561/2006, kot je razvidno zlasti iz njene uvodne izjave 17 in njenega člena 1, uskladiti pogoje konkurence v cestnem sektorju in izboljšati pogoje dela in varnost v cestnem prometu, pri čemer se ti cilji odražajo zlasti v obveznosti, da se vozila za cestni promet načeloma opremi z odobrenim tahografom, ki omogoča nadzor nad spoštovanjem časa vožnje in počitka voznikov (glej zgoraj navedeno sodbo Lundberg, točka 31 in navedena sodna praksa).

30

Glede interesov, katerih varstvo se želi zagotoviti s členom 13(1)(h) Uredbe št. 561/2006, je treba navesti, da izjeme iz te določbe temeljijo na naravi storitev, katerih opravljanju so namenjena vozila. Iz naštevanja v tej določbi je razvidno, da so vse storitve, na katere se nanaša ta določba, splošne storitve v javnem interesu (glej v tem smislu v zvezi s členom 4, točka 6, Uredbe št. 3820/85 zgoraj navedene sodbe British Gas, točka 13; Mrozek in Jäger, točka 10, in Goupil, točka 9).

31

Sodišče, ki je moralo posebej obrazložiti pojem „vozila, ki se uporabljajo za preskrbo s plinom“ iz člena 4, točka 6, Uredbe št. 3820/85, je razsodilo, da so z izjemo iz te določbe zajeta zgolj vozila, ki se uporabljajo za prevoz, ki je v celoti in izključno povezan s proizvodnjo, prenosom in distribucijo plina ali z vzdrževanjem s tem povezanih naprav, tako da se ta izjema ne uporablja za vozila, ki se v celoti ali delno uporabljajo za prevoz plinskih gospodinjskih aparatov (zgoraj navedena sodba British Gas, točka 21).

32

Kakršnakoli drugačna razlaga bi zlasti ogrozila cilj odpravljanja razlik, ki lahko izkrivijo konkurenco na področju cestnega prevoza. Podjetje, ki bi opravljalo dejavnost na področju proizvodnje, prevoza in distribucije plina, ob tem pa bi dostavljalo tudi plinske gospodinjske aparate, pri čemer bi bilo oproščeno obveznosti uporabe tahografa v vozilih, namenjenih za prevoz teh aparatov, bi namreč s tem pridobilo konkurenčno prednost v primerjavi s podjetji, ki dostavljajo samo te aparate, ker bi privarčevalo pri stroških glede namestitve in vzdrževanja navedenih instrumentov v teh vozilih, ki jih morajo nositi druga podjetja za dostavo plinskih gospodinjskih aparatov (glej zgoraj navedeno sodbo British Gas, točka 19).

33

V zvezi s pojmom „odstranjevanje odpadkov“ iz člena 4, točka 6, Uredbe št. 3820/85 je Sodišče razsodilo, da je z njim zajeto samo odstranjevanje odpadkov s kraja, kjer so bili odloženi. Ugotovilo je, da vozila, ki se uporabljajo za to dejavnost, v krajšem času prevozijo krajše poti, pri čemer je prevoz postranskega pomena v primerjavi z odstranjevanjem. Zato za prevoz odpadkov, ki ne izpolnjuje teh meril, ne more veljati oprostitev obveznosti uporabe tahografa (glej zgoraj navedeno sodbo Mrozek in Jäger, točka 12).

34

Ob upoštevanju te sodne prakse je treba odgovoriti na vprašanje predložitvenega sodišča.

35

Prvič, glede izključnosti prevoza iz postopka v glavni stvari je iz spisa razvidno, da je bil v zadevi v glavni stvari gramoz namenjen zgolj vzdrževalnim delom na cesti. Na tej podlagi je mogoče sklepati, da je bil ta prevoz v celoti in izključno povezan z vzdrževanjem cest v smislu člena 13(1)(h) Uredbe št. 561/2006 (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo British Gas, točka 21).

36

Drugič, v zvezi z vprašanjem, ali je bil zadevni prevoz postranskega pomena glede na vzdrževalna dela na cesti, je treba šteti, da se mora zadevno vozilo, da bi bilo to tako, neposredno uporabljati za nasutje gramoza po poškodovanih delih ceste (glej po analogiji zgoraj navedeno sodbo Mrozek in Jäger, točka 12). Nasprotno pa za prevoz gramoza, namenjenega vzdrževalnim delom na cesti, ni mogoče šteti, da lahko spada pod izjemo iz člena 13(1)(h) Uredbe št. 561/2006.

37

Ta razlaga je v skladu s ciljem iz člena 1 Uredbe št. 561/2006, ki je odpravljanje razlik, ki lahko izkrivijo konkurenco na področju cestnega prevoza. Sodišče je namreč razsodilo, da izjema iz člena 13(1)(h) Uredbe št. 561/2006 lahko koristi tako javnim organom kot zasebnim podjetjem, ki pod nadzorom prvih opravljajo splošno storitev v javnem interesu (zgoraj navedena sodba Mrozek in Jäger, točka 15). Zato lahko prevoz materiala, ki je potreben za vzdrževalna dela, tako kot v postopku v glavni stvari opravlja zasebni izvajalec, kar pomeni gospodarsko dejavnost, ki je izpostavljena konkurenci.

38

V teh okoliščinah bi to, da bi za vozilo izvajalca, ki bi opravljal zgolj prevoz gramoza do delovišča, veljala oprostitev obveznosti uporabe tahografa, slednjemu omogočilo konkurenčno prednost v primerjavi z izvajalci v istem sektorju, ker bi privarčeval pri stroških glede namestitve in vzdrževanja navedenih nadzornih naprav v teh vozilih (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo British Gas, točka 19).

39

Poleg tega, čeprav Uredba št. 561/2006 ne določa, da se morajo vozila, ki se uporabljajo za vzdrževanje in nadzor cest, uporabljati samo v bližini kraja vzdrževanja ceste, da bi zanje lahko veljala izjema iz člena 13(1)(h) navedene uredbe, je to vseeno element, ki ga je treba upoštevati pri presoji, ali je prevoz v primerjavi s temi deli postranske narave (glej po analogiji zgoraj navedeno sodbo Mrozek in Jäger, točka 12).

40

Vozila, katerih poti so časovno in krajevno omejene, so namreč lahko oproščena obveznosti, da morajo biti opremljena s tahografom, ne da bi bili ogroženi cilji Uredbe št. 561/2006, ki se nanašajo na izboljšanje pogojev dela in varnosti v cestnem prometu.

41

Nasprotno pa bi razširitev izjeme iz člena 13(1)(h) te uredbe na vozila, katerih poti so relativno dolge, povzročila, da bi vozniki teh vozil lahko dolgo časa vozili brez počitka, kar bi lahko resno ogrozilo navedene cilje (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Seeger, točka 36).

42

V tem okviru je treba vseeno opozoriti, da je treba obseg izjeme iz člena 13(1)(h) Uredbe št. 561/2006 – kot izhaja iz sodne prakse, navedene v točki 28 te sodbe –opredeliti ob upoštevanju ciljev navedene uredbe, tudi cilja varnosti v cestnem prometu.

43

V tem okviru je treba upoštevati, da vzdrževanje cest zajema veliko različnih del, med drugim popravilo škode na cestah, boj proti poledici ali odstranjevanje snega. Za ta dela je zlasti značilna težavnost načrtovanja, ki je odvisno od dogodkov, s katerimi je nastala škoda na javnih cestah, in potreba po njihovi hitri izvedbi. Poleg tega je pogostost teh del močno odvisna od vremenskih razmer in razdalj, ki jih morajo prepotovati uporabljena vozila med različnimi delovišči, pri čemer se lahko te razmere v različnih regijah Unije drugačne. To velja za daljše razdalje med naselji v državah članicah z nizko gostoto naseljenosti, kot so zlasti države članice na severu Evropske unije, v nasprotju z nekaterimi regijami v državah članicah srednje Evrope.

44

V obravnavani zadevi je iz predložitvene odločbe razvidno, da je bilo zadevno vozilo ustavljeno približno 42 kilometrov od sedeža družbe Karuse in približno 10 kilometrov od delovišča. Nasprotno pa razdalja od delovišča do kraja, kjer je bil na to vozilo naložen gramoz, ni bila navedena.

45

Zato mora predložitveno sodišče ob upoštevanju vseh elementov spora, o katerem odloča, in zgoraj navedenih preudarkov glede geografskih in podnebnih posebnosti zadevne regije presoditi, ali je pot, ki jo je opravilo vozilo iz postopka v glavni stvari, v skladu z zahtevo krajše poti v krajšem času, da se z zadevnim prevozom ne bi ogrožali želeni cilji Uredbe št. 561/2006.

46

Nazadnje je treba ugotoviti, da člen 13(1)(h) Uredbe št. 561/2006 ne določa, da za vozila, ki se uporabljajo za v njem naštete dejavnosti, velja omejitev glede njihove največje mase ali njihovih tehničnih specifikacij, da bi zanje lahko veljala izjema iz te določbe. Zato v okviru odgovora na postavljeno vprašanje ni treba upoštevati največje dovoljene mase 25,5 tone vozila, ki je bilo uporabljeno v obravnavani zadevi, niti tega, da gre za kamion prekucnik.

47

Poleg tega je treba pojasniti, da se ob tako opredeljenih omejitvah za prevoz praznih vozil, ki se uporabljajo za vzdrževanje cest, in za njihove poti v okviru priprave navedenih prevozov prav tako uporabi člen 13(1)(h) Uredbe št. 561/2006 (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Mrozek in Jäger, točka 14).

48

Ob upoštevanju vseh zgornjih preudarkov je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba pojem „vozila, ki se uporabljajo za vzdrževanje cest“ iz člena 13(1)(h) Uredbe št. 561/2006, v katerih uporaba tahografa ni obvezna, razlagati tako, da zajema vozila, ki prevažajo material do kraja vzdrževalnih del na cesti, če je prevoz v celoti in izključno povezan z izvedbo teh del in je glede na ta dela postranska dejavnost. Nacionalno sodišče presodi, ali je v tem primeru tako, pri čemer upošteva vse upoštevne elemente postopka v glavni stvari.

49

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (šesti senat) razsodilo:

Pojem „vozila, ki se uporabljajo za vzdrževanje cest“ iz člena 13(1)(h) Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85, v katerih uporaba tahografa ni obvezna, je treba razlagati tako, da zajema vozila, ki prevažajo material do kraja vzdrževalnih del na cesti, če je prevoz v celoti in izključno povezan z izvedbo teh del in je glede na ta dela postranska dejavnost. Nacionalno sodišče presodi, ali je v tem primeru tako, pri čemer upošteva vse upoštevne elemente postopka v glavni stvari.