Združeni zadevi C‑216/12 in C‑217/12
Caisse nationale des prestations familiales
proti
Fjoli Hliddal (C‑216/12) in Pierre-Louisu Bornandu (C‑217/12)
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Cour de cassation (Luksemburg))
„Socialna varnost — Uredba (EGS) št. 1408/71 — Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo — Švicarski državljani, ki imajo stalno prebivališče v Švici in so zaposleni v Luksemburgu — Dodelitev nadomestila za starševski dopust — Pojem ‚družinska dajatev‘“
Povzetek – Sodba Sodišča (peti senat) z dne 19. septembra 2013
Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Obseg – Sporazum med ES in Švico o prostem pretoku oseb – Vključitev glede na to, da se s tem sporazumom švicarskim državljanom dodelijo dajatve iz Uredbe št. 1408/71
(Sporazum ES-Švica o prostem gibanju oseb, Priloga II; Uredba Sveta št. 1408/71, člena 1(u)(i) in 4(1)(h))
Socialna varnost – Družinske dajatve – Pojem – Nadomestilo za starševski dopust – Vključitev
(člen 157 PDEU; Uredba Sveta št. 1408/71, člena 1(u)(i) in 4(1)(h))
Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 37 do 39.)
Člena 1(u)(i) in 4(1)(h) Uredbe št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, je treba razlagati tako, da je nadomestilo za starševski dopust, ki se dodeli na podlagi zakonsko določenega položaja in brez kakršne koli posamične in diskrecijske presoje osebnih potreb, družinska dajatev v smislu te uredbe.
Prvič, takega nadomestila namreč ni mogoče šteti za plačilo v smislu člena 157 PDEU, ker je po eni strani delavec v položaju, v katerem je njegova pogodba o zaposlitvi prekinjena, po drugi strani pa ni razvidno, da bi nadomestilo v postopku v glavni stvari vsaj posredno izplačeval delodajalec.
Drugič, tako nadomestilo tudi ni nadomestni prejemek, ki bi spadal med prejemke za brezposelnost, ker oseba, ki je do njega upravičena, ni izgubila zaposlitve, temveč se je samo odločila prekiniti delovno razmerje.
Tretjič, družinske dajatve so namenjene socialni pomoči delavcem, ki preživljajo družino, z družbeno udeležbo pri kritju teh stroškov. Glede tega se pojem kritja družinskih stroškov iz člena 1(u)(i) Uredbe št. 1408/71 nanaša zlasti na javni prispevek k družinskemu proračunu, ki je namenjen omilitvi bremena, ki izvira iz preživljanja otrok. Glede nadomestil za prekinitev kariere, ki se pod nekaterimi pogoji dodelijo delavcem, ki svojo kariero prekinejo v okviru starševskega dopusta, je treba tovrstni prejemek, ki je podoben nadomestilu za starševski dopust, šteti za družinsko dajatev.
(Glej točke od 41 do 44, 49, od 51 do 55 in od 58 do 60 ter izrek.)
Združeni zadevi C‑216/12 in C‑217/12
Caisse nationale des prestations familiales
proti
Fjoli Hliddal (C‑216/12) in Pierre-Louisu Bornandu (C‑217/12)
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Cour de cassation (Luksemburg))
„Socialna varnost — Uredba (EGS) št. 1408/71 — Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo — Švicarski državljani, ki imajo stalno prebivališče v Švici in so zaposleni v Luksemburgu — Dodelitev nadomestila za starševski dopust — Pojem ‚družinska dajatev‘“
Povzetek – Sodba Sodišča (peti senat) z dne 19. septembra 2013
Vprašanja za predhodno odločanje — Pristojnost Sodišča — Obseg — Sporazum med ES in Švico o prostem pretoku oseb — Vključitev glede na to, da se s tem sporazumom švicarskim državljanom dodelijo dajatve iz Uredbe št. 1408/71
(Sporazum ES-Švica o prostem gibanju oseb, Priloga II; Uredba Sveta št. 1408/71, člena 1(u)(i) in 4(1)(h))
Socialna varnost — Družinske dajatve — Pojem — Nadomestilo za starševski dopust — Vključitev
(člen 157 PDEU; Uredba Sveta št. 1408/71, člena 1(u)(i) in 4(1)(h))
Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 37 do 39.)
Člena 1(u)(i) in 4(1)(h) Uredbe št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, je treba razlagati tako, da je nadomestilo za starševski dopust, ki se dodeli na podlagi zakonsko določenega položaja in brez kakršne koli posamične in diskrecijske presoje osebnih potreb, družinska dajatev v smislu te uredbe.
Prvič, takega nadomestila namreč ni mogoče šteti za plačilo v smislu člena 157 PDEU, ker je po eni strani delavec v položaju, v katerem je njegova pogodba o zaposlitvi prekinjena, po drugi strani pa ni razvidno, da bi nadomestilo v postopku v glavni stvari vsaj posredno izplačeval delodajalec.
Drugič, tako nadomestilo tudi ni nadomestni prejemek, ki bi spadal med prejemke za brezposelnost, ker oseba, ki je do njega upravičena, ni izgubila zaposlitve, temveč se je samo odločila prekiniti delovno razmerje.
Tretjič, družinske dajatve so namenjene socialni pomoči delavcem, ki preživljajo družino, z družbeno udeležbo pri kritju teh stroškov. Glede tega se pojem kritja družinskih stroškov iz člena 1(u)(i) Uredbe št. 1408/71 nanaša zlasti na javni prispevek k družinskemu proračunu, ki je namenjen omilitvi bremena, ki izvira iz preživljanja otrok. Glede nadomestil za prekinitev kariere, ki se pod nekaterimi pogoji dodelijo delavcem, ki svojo kariero prekinejo v okviru starševskega dopusta, je treba tovrstni prejemek, ki je podoben nadomestilu za starševski dopust, šteti za družinsko dajatev.
(Glej točke od 41 do 44, 49, od 51 do 55 in od 58 do 60 ter izrek.)